Na vsakoletnem srečanju, ki je v neposredni bližini svetovnega dneva bolnikov, 11. februarja, si izmenjajo dobre izkušnje, rešujejo pa tudi težave, na katere naletijo ob duhovnem spremljanju bolnikov, njihovih svojcev in zaposlenih v zdravstvu. Na srečanju jih je spremljala misel iz letošnje papeževe poslanice bolnikom: »Prva oblika oskrbe, ki je potrebna pri vsaki bolezni, je sočutna in ljubeča bližina … kristjani smo še posebej poklicani, da prevzamemo Jezusov pogled, poln sočutja.« Gost srečanja je bil anestezist dr. Janez Dolinar.

Kje je mesto bolnišničnega duhovnika?

Dolinar je govoril o duhovnikovem sodelovanju pri zdravljenju. Priznal je, da se izgublja odnos zdravnik-bolnik. »Zdravnik pogosto pomeni bolniku zadnjo rešilno bilko, zadnje upanje.« Vprašal se je, »kje je mesto bolnišničnega duhovnika, če pa je medicina nekako samozadostna. V kovidnih časih se je še toliko bolj izrazito pokazalo, kako pomemben člen v zdravljenju so tudi bolnišnični duhovniki s celovito duhovno oskrbo bolnikov, za darovan čas, ki je neprecenljiv, in za božji blagoslov, ki ga prinašajo s seboj«.

Potrebujemo sočutno medicino

Dejal je, da »pacient potrebuje predvsem sočutje, sočutno medicino. Sočutje je vrlina in aktiven proces, ki presega enostavna ˝smili se mi˝ in usmiljenje. Pomeni, da bolnika razumemo, smo z njim, trpimo z njim, a se hkrati ob tem ne počutimo slabo sami zase in ne pomagamo bolniku iz želje razrešiti lastno bolečino, temveč iz želje pomagati bolniku prenašati tegobe bolezni in trpljenja, ga ob tem aktivno poslušati in sprejemati«. 

Pacient potrebuje predvsem sočutje, sočutno medicino. (Janez Dolinar)

Potrebe po pastorali v medicini so v porastu

Kot aktiven član cerkvenega občestva in oče je zdravnik anestezist poudaril, »da je pastorala v zdravstvenih ustanovah čedalje pomembnejše področje pastorale katoliške Cerkve, ki prinaša mnogo pozitivnih učinkov tako bolnikom kot zdravstvenim delavcem. Duhovna oskrba je širom Evrope zelo pozitivno sprejeta, sočutje zdravnikov pa največja molitev, ki jo lahko da zdravnik bolniku. Potrebe po pastorali v medicini so v strmem porastu. Ob hitrem staranju prebivalstva je število obravnav v bolnišnicah pričakovano bistveno višje kot še desetletje ali dve nazaj. Mnogim bolnikom pri zdravljenju bolj pomembno pomaga dobra duhovna in socialna podpora ter sprejemanje. Sprejemanje njih samih, takšnih kot so, sprejemanje njihovih stisk, strahov in potrebe po človeku. Po sočloveku, ki je z njimi«.

Naloga bolnišničnih duhovnikov je zahtevna

Če kdo obvlada tovrstna znanja in sočutje s sprejemanjem, so to ravno bolnišnični duhovniki. »Naloga je zahtevna vsak dan posebej. Zgodbe, ki jih slišite in sprejemate, so hude, težko breme in vzamejo košček človeka. A božji blagoslov in pomoč, zakrament bolniškega maziljenja, ki ju prinašate s sabo in ju delite bolnikom in zdravstvenim delavcem, zagotovo pomeni tudi blagoslov za vas same in ščit, ki vas ščiti pred malodušjem, obupanostjo in hladnostjo,« je dejal Dolinar. 

Zahvala za delo v bolnišnicah

Prisotnim duhovnikom je še položil na srce, »da ob razdajanju v bolnišnični pastorali ne pozabite na svoj čas za počitek, spanje, rekreacijo, molitev in tudi kašen hobi ter druženja«.

Ob koncu se je zdravnik Janez zahvalil za delo v bolnišnicah: »Za vse trenutke, ki jih darujete bolnikom in zdravstvenim delavcem, za vse spodbudne besede in veselje, ki ga prinašate v zdravstvene ustanove. Verjeli ali ne, a vsaj pri nas v Novem mestu velja rek, da se od vseh konziliarnih zdravnikov na klic, najhitreje odzove pater Marko.« Svoj prispevek je sklenil: »Spodbujam vas, da se v okolju, kjer delujete, skušate povezati s podobno mislečimi zdravniki in zdravstvenimi delavci, saj mora bit naš načrt, da se ob novih pritiskih in izzivih družbe povežemo in skupaj pokažemo, da zmoremo tudi drugače in predvsem bolje – za bolnika, svojce in za vse, ki sodelujemo pri zdravljenju«.

Mnogim bolnikom pri zdravljenju bolj pomembno pomaga dobra duhovna in socialna podpora ter sprejemanje.

Odlašanje s klicem duhovnika

Prisotni duhovniki so imeli tudi priložnost pogovora z zdravnikom. V nadaljevanju pa so bili enotni ob neljubi ugotovitvi, da svojci, ki imajo bolnike doma, v domovih za ostarele in v bolnišnicah, preveč odlašajo s klicem duhovnika. To potrjuje tudi število neprevidenih umrlih.

Želja vseh je bila, da bi po zgledu že utečene prakse na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, ko pri eni uri v drugem letniku pri pouku etike pride v razred duhovnik, ki predstavi njegovo delo pri bolnikih in ne nazadnje pri zaposlenih. Na ta način bi bili zaposleni v zdravstvu bolj seznanjeni s poslanstvom duhovnika.

Skupna želja

Prisotni duhovniki so se razveselili, da bomo letos v postnem pastirskem pismu poslušali slovenske škofe, ki bodo nagovorili župnijska občestva o trpljenju in zdravljenju, ki je pomenljivo ogledalo sedanje družbe. Da bi bili še bolj usposobljeni za poslanstvo navzočnosti in duhovnega spremljanja bolnikov v bolnišnicah, je že nekaj letna skupna želja, da bi omogočili komu od duhovnikov ali redovnic, da se temeljiteje usposobi za pastoralo bolnikov in zdravstvenih delavcev. Duhovniki so srečanje končali s kratko molitvijo v dobrovski cerkvi in bratskim kosilom.