»Molili smo pred izpostavljenim Najsvetejšim, slavili Jezusa s pesmijo in ga prosili za Ukrajino. V nekem trenutku je moja žena, ki je za trenutek hotela ven, odprla vrata kapele. Za njimi sta stali radovedni deklici. Zagledali sta nasmehe, ki so vabili naprej, vstopili in sedli k vznožju oltarja. Vrata so ostala odprta, da mam ne bi skrbelo zanju. 

Malo pozneje sta vstopili naslednji dve deklici, potem še deček. Tako so sedeli, začudeno gledali te ljudi, ki so bili tako srečni in veseli zaradi bližine Gospoda Jezusa. Občasno so otroci kaj šepetali med seboj in poskusili peti z nami. 

Zdelo se nam je, da so ti otroci in njihove mame za nas postali vidno znamenje Kristusove navzočnosti. 

Navsezadnje so se pojavile tri mame. Tudi one so plašno vstopile v ta 'prostor slavljenja'. Zagotovo so se ovedle, da naša molitev zaobjema njihovo domovino, saj se je beseda Ukrajina večkrat pojavila. 

V določenem trenutku so se tri vse gospe s solzami v očeh približale blizu stoječim in jih objele. Vsi so dolgo vztrajali v objemu.

Vse skupaj se je dogajalo med češčenjem. Bilo je nekaj neverjetnega. Zdelo se nam je, da so ti otroci in njihove mame za nas postali vidno znamenje Kristusove navzočnosti, prav tako kot posvečena Hostija, ki smo jo častili. Navsezadnje, ali bi bilo lahko drugače? Jezus je namreč obljubil, da kdor sprejme 'najmanjše' v njegovem imenu, sprejme njega samega. 

Kljub strašljivi resničnosti vojne uresničuje apostolovo zagotovilo: »Kjer se je pomnožil greh, tam se je še veliko bolj pomnožila milost.«

Ko je nas je duhovnik blagoslovil z Najsvetejšim, sem s kotičkom očesa opazil, kako se deklici, ki sta nas opazovali, pravoslavno križata. Po odhodu iz kapele sem moral paziti, da ne bi stopil na avtoček, ki ga je, obdan s prijatelji, spretno upravljal črnolasi malček. 

Potem sem šel mimo dvoranice, v kateri je ležal kup oblek, ki so jih darovali ljudje, na koncu pa sem naletel na Ukrajinki, ki sta pomivali tla. Pustil sem nekaj sledi, a sta mi nasmeha obeh gospa vse oprostila. 

In tako si mislim, da se kljub strašljivi resničnosti vojne uresničuje apostolovo zagotovilo: 'Kjer se je pomnožil greh, tam se je še veliko bolj pomnožila milost.' Doživljamo edinost na veliko ravneh – narodni, verski in preprosti človeški. Miru, ki prihaja od Boga, ne morejo načeti nobeni ruski troli in celo ne Putinove divizije.«

Prevedel Marjan Pogačnik.