Ko človek pogleda na tvoje delo, na število samostojnih izdaj, koncertov, posnetkov in sodelovanj s številnimi glasbeniki, pesniki in slikarji …, se mi najprej poraja vprašanje, kako je vse to nastalo?

Ko svojo življenjsko pot gledam nazaj, jo vidim kot nekaj doživetega, ne nekaj načrtovanega. Če bi vnaprej vedel, kaj vse me čaka, bi imel občutek, da me bo zasula gora bremena. Ko greš korak za korakom, je to videti drugače. Vedno sem se osredotočal na tisto, kar mi je najbližje. Človek nima energije, da bi se ukvarjal z nešteto stvarmi. Trudil sem se, da vsako začeto delo dokončam.

Pri ustvarjanju sem imel določen ritem. Vsake par let sem izdal vsaj eno ploščo. To je povezano z mojim življenjem v Londonu, kjer sem podpisal založniške pogodbe. Obvezan sem bil napisati 15 pesmi na leto, kar se ne sliši veliko. Žal pa so stvari potekale drugače, kot sem si predstavljal. Založniki niso sprejeli vsake od mojih pesmi, zato sem moral pisati, dokler jih...