Bolezni srca in ožilja letno vzamejo 18,6 milijona življenj po vsem svetu. Svetovna zveza za srce ob tej priložnosti poziva k pravičnosti v zdravstvu in hitremu razvoju digitalne oskrbe za zmanjšanje neenakosti pri preprečevanju, obvladovanju, ugotavljanju ter zdravljenju bolezni srca in ožilja.

Povezovanje src

Kot poudarjajo v društvu, se z uporabo digitalnih tehnologij lahko kljub covidu-19 povezujemo s srci drugih ljudi. Bolniki prek telefonov in računalnika lažje najdejo stik z družinskimi člani, prijatelji, drugimi bolniki, zdravniki in negovalci.

Velik korak naprej

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc iz UKC Ljubljana pravi, da je v zadnjih 30 letih, odkar društvo obstaja, Slovenija na področju preprečevanja in zdravljenja srčno-žilnih bolezni naredila izredno velik korak k izboljšanju. »Tako se je umrljivost zaradi teh bolezni pomembno zmanjšala (za skoraj 50 %) in za moško populacijo srčno-žilne bolezni niso več glavni morilec (bolezni obtočil so leta 2019 povzročile med ženskami 45 % vseh smrti in med moškimi 31 % oziroma 38 % vseh smrti v letu 2019). Torej so za ženski del Slovenije še vedno na prvem mestu. Vendar pa je to le ena plat medalje.«

Zbolevnost in slabša kvaliteta življenja, ki jo povzročajo bolezni srca in žilja so še vedno vodilne. Tako je bila leta 2019 kar 26% vseh receptov izdanih za zdravljenje bolezni obtočil, za kar smo v Sloveniji porabili kar 76 milijonov evrov. (Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije)

Kadi več kot petina Slovencev

Leta 2018 je bilo med Slovenci več kot 23 odstotkov kadilcev. Med 15-letniki je kadilo 14 % fantov in 17 % deklet. »Povečuje se delež debelih (17,4 %), izstopajo zlasti moški (20 %), ki živijo v vaškem okolju (19,6 %). Zdi se, da je obdobje covida te zaskrbljujoče številke še povišalo (to velja zlasti za mladino),« med drugim izpostavlja Cevc in dodaja: »Tako imenovana primordialna preventiva – to je preprečevanje samega razvoja dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, ko še ni potrebe po uporabi zdravil za obvladovanje teh dejavnikov – je še premalo prisotna v naši zavesti.«

FOTO: Spletna stran Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Zdrava hrana in telesna dejavnost

Kot poudarja Cevc, zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko prispevata pomemben delež k preprečevanju teh »klasičnih« dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil. Seveda pa mora biti telesna dejavnost uravnotežena tako, da mladostnik pridobiva na zmogljivosti, gibljivosti in tudi vzdržljivosti.«

Aktivnosti, ki so namenjene izključno pridobivanju mišične mase, so vprašljive, saj jih pogosto spremljajo »stranski spremljevalci«, kot so razna sintetična pomagala v obliki prehranskih dodatkov. Ti neredko vsebujejo sestavine, ki so škodljive. (Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije)

Želja po vitkosti ni vedno zdrava

Kot pravi dr. Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta Ljubljana, želje po vitkosti niso vedno zdrave. »Prehrana predstavlja eno izmed ključnih komponent aktivnega življenjskega sloga in predstavlja močno orodje v rokah posameznika, ki na ta način lahko sam prispeva k svojemu zdravju. Ob tem pa ne vemo, ali pa pozabljamo v luči splošne obsedenosti z »zdravo hrano«, da tudi prehranska priporočila za telesno dejavnost niso sinonim za prehranska priporočila javnega zdravja.«

Ta izhodišča splošnih priporočil za »zdravo hrano« je nato treba prenesti v vsakodnevno življenje tako, da ustrezajo presnovnim zahtevam posameznih populacij. Zato prehranska priporočila za starostnike in bolnike niso enaka prehranskim priporočilom zdravih odraslih. (dr. Nada Rotovnik Kozjek, Onkološki inštitut Ljubljana)

V začetku epidemije manj bolnikov na urgenci

»V začetku epidemije covida-19 v marcu 2020 je prišlo do dramatičnega zmanjšanja pritoka bolnikov na urgenco, kar za 30 %. Ljudje so se bali okužbe, ostajali so raje doma. Tako stanje je trajalo tri tedne in že takrat smo ugotavljali zmanjšanje prihoda bolnikov s svežim srčnim infarktom,« opozarja dr. Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči na UKC Ljubljana. Kot nadaljuje, se je stanje v aprilu 2020 že normaliziralo, temu pa je sledilo pretirano povečanje prihoda ne-covid bolnikov.

Od decembra 2020 je pritok obolelih na urgence po Sloveniji povečan. Na internistični prvi pomoči, ki je del Centralnega urgentnega bloka UKCLJ in se ukvarjamo s težje obolelimi, opažamo za od 20 do 30-odstotno povečanje pritoka ne-covid bolnikov, ki ne pojenja. (dr. Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči na UKC Ljubljana)