Škof Joanikije je novi srbski pravoslavni metropolit v Črni gori. Kot poroča avstrijski Kathpress, je bil dosedanji škof eparhije Budva-Nikšić minulo soboto v Beogradu ob sklepu zasedanja srbskih pravoslavnih škofov pod vodstvom novega patriarha Porfirija izbran za naslednika metropolita Amfilohija, ki je 30. oktobra lani umrl za posledicami koronavirusne bolezni. 62-letni Joanikije je črnogorsko metropolijo začasno upravljal od Amfilohijeve smrti, njegovega imenovanja pa si je želel tudi predsednik črnogorske vlade Zdravko Krivokapić.

Srbski mediji so s sklicevanjem na vire iz beograjskega patriarhata poročali, da Joanikije ni bil izbran z volitvami med škofi, temveč z aplavzom na predlog patriarha Porfirija. Dva škofa, škof David iz Kruševca in škof Fotije iz eparhije Zvornik-Tuzla, sta sicer zahtevala klasične volitve, vendar so srbski cerkveni dostojanstveniki, zbrani v kripti beograjskega svetišča sv. Save, njuno zahtevo zavrnili.

Črnogorec Joanikije, ki prihaja iz okolice Nikšića, je študiral teologijo in filozofijo, leta 1990 pa je postal menih v samostanu Celija Piperska severno od Podgorice. V naslednjih letih je med drugim vodil samostan in bogoslovno semenišče v Cetinju, kjer je uradni sedež črnogorske metropolije. Leta 1999 ga je sveti sinod njegove Cerkve izvolil za škofijskega vikarja v Budimljanu, preden je leta 2002 kot škof prevzel vodenje takrat novoustanovljene eparhije Budva-Nikšić.

Zapor zaradi kršenja protikoronskih ukrepov

Joanikije je že v preteklih letih veljal za desno roko črnogorskega metropolita Amfilohija, ki ga bo zdaj na tem položaju tudi nasledil. Novi metropolit se je skupaj z Amfilohijem boril predvsem proti spremembi verske zakonodaje, ki jo je spodbujal črnogorski predsednik Milo Đukanović. Srbska cerkev se je pri tem bala, da bi ob tem izgubila številna svetišča, ki bi jih po spremembi zakonodaje prejela Črnogorska pravoslavna cerkev.

Leta 2020 se je Joanikije znašel na naslovnicah medijev, ko je z več duhovniki 72 ur preživel v zaporu. Črnogorsko pravosodje je ob tem pojasnilo, da so duhovniki s procesijo po mestu Nikšić in z bogoslužjem v tamkajšnji stolnici kršili vladne ukrepe o prepovedi druženja za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom. Nekaj mesecev pred tem je bil Joanikije v enem od beograjskih hotelov neposredna priča strelskega atentata na nekega podjetnika ter podpornika Srbske pravoslavne cerkve in opozicijskih strank v Črni gori, ki se je v hotelu srečal na pogovoru s škofom.

Škandal pred imenovanjem

Še večer pred glasovanjem o novem metropolitu je sinod Srbske pravoslavne cerkve objavil ostro izjavo, da člani sinoda »ne bodo popuščali nikakršnim pritiskom ali vplivu politične ali medijske kampanje«. Pred tem je predsednik črnogorske vlade Krivokapić pritegnil pozornost medijev, ko je tik pred zdajci sporočil, da ni vendarle ni podpisal v naprej pripravljenega sporazuma med črnogorsko vlado in srbsko pravoslavno Cerkvijo.

Krivokapić je šele pozno zvečer, več ur po predvidenem terminu, prišel na srečanje s patriarhom Porfirijem in v Beogradu zbranimi škofi ter jim pojasnil, da bo podpis sporazuma prestavljen. V izjavi za javnost, ki je sledila, je patriarh izrazil globoko zaskrbljenost glede prihodnjega položaja Srbske pravoslavne cerkve in njenih vernikov v Črni gori ter spregovoril o »dejanju očitne diskriminacije«.

Krivokapić sam pa je sporočil, kako je srbskemu pravoslavnemu cerkvenemu voditelju prenesel željo, da bi škof Joanikije postal novi metropolit v Črni gori. Sporazum med Cerkvijo in vlado naj bi podpisali šele 30. oktobra, na prvo obletnico smrti nekdanjega metropolita Amfilohija. Pred tem so v srbskih medijih ugibali, da bi lahko namesto Joanikija, ki je imel Krivokapićevo podporo, za črnogorskega metropolita imenovali tudi kakšnega drugega škofa.

Zapleten spor

V ozadju dogodkov je dejstvo, da od leta 2006, ko je Črna gora postala samostojna, v državi sobivata dve pravoslavni Cerkvi: Srbska pravoslavna cerkev in manjša Črnogorska pravoslavna cerkev, ki se ima za samostojno, vendar je vesoljno pravoslavje kot take ne priznava. Zgodovinsko ozadje spora je zelo zapleteno, večina vernikov in duhovnikov pa je zvesta Srbski pravoslavni cerkvi. Ta se odločno upira ustanovitvi samostojne črnogorske Cerkve.

Tamkajšnja politika je v zadnjem času bolj naklonjena mali neodvisni Cerkvi. V preteklih letih je bila zato Srbska pravoslavna cerkev izpostavljena številnim političnim pritiskom, od parlamentarnih volitev v lanskem poletju pa se znova čuti okrepljeno.

Ljubljana in Zagreb zaenkrat še brez Porfirijevega naslednika

Pričakovati je bilo, da bodo na tokratnem zasedanju svetega sinoda izbrali tudi naslednika novega beograjskega patriarha Porfirija, ki je bil do izvolitve na novi položaj zagrebško-ljubljanski metropolit, vendar škofje tega zaenkrat še niso storili. Začasno upravljanje metropolije bo najverjetneje ostalo kar v Porfirijevih rokah.