Srbska pravoslavna Cerkev je izrazila ostro kritiko do spravnega procesa med vladama v Beogradu in Prištini. Srbija in Kosovo sta se minuli teden s posredovanjem Evropske zveze in Bruslja sporazumela glede nadaljnih korakov za normalizacijo medsebojnih odnosov. Predsednika obeh vlad, Ivica Dačić in Hashim Thaci, sta se v belgijski prestolnici med drugim sporazumela, da ponovno odpreta mejne prehode med državama, ki so bili zaprti od minulega poletja. Strinjala sta se tudi glede izmenjave posrednikov.

Za sveti sinod srbske pravoslavne Cerkve so ti ukrepi povsem nesprejemljivi, zato so njegovi člani po navedbah beograjskega spletnega portala www.b92.net predstavili lastni kosovski načrt.

Po sinodalnem načrtu bi se morali na svoje domove vrniti vsi pregnani kosovski Srbi, vrniti pa bi jim morali vse zasežene stavbe, tako zasebne kot tiste v lasti srbske države, in cerkve. Zahteve so posredovali predsedniku vlade Dačiću, državnemu predsedniku Tomislavu Nikoliću in vicepremierju Aleksandru Vučiću. Nikolić se je s poglavarjem srbske pravoslavne Cerkve, patriarhom Irinejem, sestal v letošnjem juniju, juliju in novembru. Po navedbah srbskega spletnega portala je državni poglavar na srečanjih patriarha prosil, naj 'podpre in blagoslovi' uradno državno politiko do Kosova.

Evropska zveza si je že dlje časa prizadevala, da bi s spodbujanjem 'tehničnega' sodelovanja zmanjšala napetosti med Srbijo in Kosovim, katerega neodvisnosti Beograd ne priznava. To naj bi olajšalo vsakodnevno življenje tamkajšnjih državljanov, ne da bi ob tem načenjalo politično obremenjena vprašanja glede statusa Kosova.

Pogovori so bili doslej na ravni vladnih pooblaščencev, med sogovorniki pa je posredoval evropski uradnik. Od oktobra dalje pogovore vodi visoka predstavnica Evropske zveze za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, obe strani pa zastopata predsednika vlade. Evropska zveza želi s tem zagotoviti, da bodo dogovori tudi dejansko uresničeni. Bruselj od nove vlade v Srbiji zahteva, naj izboljša svoj odnos do Kosova, če želi začeti s pristopnimi pogajanji k Evropski zvezi.

Dačić in Thaci sta v Bruslju izrazila svojo pripravljenost, da se odprejo mejni prehodi med Srbijo in Kosovim, ki so zaprti od nasilnih spopadov med obema stranema. Z današnjim dnem naj bi se obmejno sodelovanje ponovno pričelo. Obe strani se želita dogovoriti tudi glede energetskih in telekomunikacijskih vprašanj in poiskati načine, kako bi plačila iz Srbije skupnostim s srbskim prebivalstvom na severu Kosova naredili preglednejša.

O položaju na Kosovem so minuli teden pri Natu poročali tudi zunanji ministri Nemčije, Avstrije, Združenih držav Amerike, Italije in Poljske. Te države imajo na območju Kosova največ pripadnikov enot KFOR.

Za današnji dan so srbski ultranacionalisti napovedali proteste v Beogradu. Tamkajšnja vlada se je pripravila na ostre demonstracije proti odprtju mejnih prehodov s Kosovim. Po navedbah srbskega časnika 'Danas' je vodstvo vladajoče srbske nacionalistične stranke razpravljalo celo o možnosti ponovnih volitev. Zadnje volitve v srbski parlament so izpeljali maja letos.

Tako Dačić kot njegov zastopnik Vučić pa sta si edina, da mora Beograd dati zgled v trenutnem političnem dogajanju. V tem imata tudi podporo največje opozicijske stranke demokratov, kar v luči sedanjega napetega notranjepolitičnega položaja ni nepomembno.

Patriarh Irinej pa je po objavi na spletnem portalu zavrnil očitke, da sveti sinod poskuša ovirati kosovski spravni proces in je pojasnil, da pismo, v katerem naj bi srbska pravoslavna Cerkev od vlade zahtevala, naj ne izpelje dogovorjenih ukrepov, ne prihaja s cerkvene strani in ne predstavlja uradnega stališča tamkajšnje Cerkve.

Foto: splet