Potem ko je vlada v začetku julija zavrnila ponovno imenovanje Jurija Groznika za generalnega državnega odvetnika, je na ministrico za pravosodje padla naloga, da najde novega kandidata. Čas za to ima do 27. septembra. Groznik pa se lahko do petka na sklep o neizbiri lahko tudi pritoži.

Pri tem je pomenljivo, da je ministrica Švarc Pipan dosedanjega generalnega državnega odvetnika na predlog strokovne komisije sprva predlagala v ponovno imenovanje, kar potem na njen predlog stori vlada. Vendar je Groznik pri novi vladi očitno pristal v nemilosti, saj je v zadnjih mesecih mandata prejšnje vlade vložil več odškodninskih tožb zoper neformalnega vodjo petkovih protestov Jaše Jenulla, čemur bi se moral po mnenju vlade upreti.

Ministrica zanika politično vmešavanje

Odločitev o preklicu imenovanja Groznika je ena od prvih resnih preizkušenj za dosedanjo vlado, ki naj bi se zavzemala za depolitizacijo pravosodja. Kot pravijo viri, naj bi Grozniku nasprotovali predvsem v stranki Levica, zaradi česar potem ni prišlo do njegovega imenovanja.

Kot obljublja ministrica, bo v naslednjih dneh objavljen nov razpis, kar se bo po besedah ministrice zgodilo ne glede na Groznikovo pritožbo. Ob tem je pravosodna ministrica dejala, da ker je Groznik sito strokovne komisije uspešno prestal, druge možnosti, kot da ga vladi predlaga v imenovanje, sploh ni imela, saj tekoči postopek še ni bil zaključen.

Kot je v pogovoru za STA pojasnila ministrica, bi si sama želela, da bi v zakonodajo vnesli varovalke, ki bi onemogočile zlorabo instituta zavezujočega navodila vlade državnemu odvetniku, kar se je po njenem mnenju zgodilo v mandatu prejšnje vlade. Po njenem mnenju bi tako državni odvetnik moral imeti možnost, da takšno navodilo zavrne.

Politično mešetarjenje po pravosodju se očitno nadaljuje

Seveda pa obstaja tudi interpretacija, po kateri je Groznik deloval povsem zakonito, vladni obračun z njim pa je nastal predvsem zato, ker je preganjal "napačne" ljudi. V tem primeru pa se sedanja koalicija ni izkazala prav nič bolje kot v primerih, ki jih je očitala prejšnji vladi ob neimenovanju državnih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev. Le ti so namreč sito strokovnih komisij prestali, vendar so bili za takratno koalicijo politično neprimerni.