Za božič je Terezija vsako leto po polnočnici v čevljih našla različna darilca. Ko si jih je ogledovala in se navduševala nad njimi, jo je očka vesel opazoval. Ko pa je bila stara 13 let in ji je sestra Celina v čevlje nastavljala darila, se je oče razhudil: »To je vendar že preotročje za tako veliko deklico, kot je Terezija. Upam, da je bilo letos zadnjikrat.« Terezijo so te besede močno prizadele.

Komentar je uvodnik v božični številki Naše družine.

Celina ji je predlagala, naj se raje malo pomiri, preden gre dol odpirat darila, da se ne bo razjokala. Vedela je namreč, koliko Tereziji pomenijo darila in očetovo odobravanje. Terezija pa je začutila, da je Jezus spremenil njeno srce. »Premagala sem razburjenost, postavila čevlje pred očka ter veselo začela jemati iz njih darilo za darilom,« je zapisala v svojem dnevniku Povest duše. »Ljubezen se je naselila v moje srce; z njo pa hrepenenje, da bi nase vedno in povsod pozabljala. Odslej sem bila srečna.«

Srečen, blagoslovljen božič tudi vam!