Srečanje na visoki strokovni ravni je, že tradicionalno, pripravil Svetovni slovenski kongres z namenom povezovanja in sodelovanja slovenskih strokovnjakov po svetu in z željo prenosa in implementacije najboljših praks v slovenski zdravstveni sistem. Predsednica Programskega odbora prireditve je bila dr. Metka Zorc.

Uvodni nagovori

Med drugim so navzoče nagovorili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, državna sekretarka in kandidatka za ministrico za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel in – v imenu premierja dr. Roberta Goloba – dr. Metka Paragi. Častno pokroviteljstvo nad konferenco je prevzela predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović.

Odnos zaupanja do pacientov

Uvodna predavanja (dr. Metka Zorc, dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik) so se osredinila na spremenjeno vlogo slovenskega zdravnika in odnos zaupanja do pacientov. Panelisti so opozorili na nujno potrebno obnovitev in nadgraditev odnosa zaupanja med pacientom in zdravnikom, ki ga je treba graditi prek osebnega odnosa, ki ga lahko vzpostavlja le osebni zdravnik.

Pacient je človek in ne zgolj predmet

Izpostavili so nove težave, s katerimi se soočajo zdravniki, zlasti vprašanja evtanazije, spremembe spola, zdravnikovega ugovora vesti in pomanjkanja časa, ki ga lahko zdravnik posveti svojemu pacientu. Pomembno je, da je pacient v prvi vrsti človek in ne zgolj predmet, kot v to zdravnike silita napredujoča tehnika in inštrumentalizacija.

Bolečina in trpljenje nas storita bolj človeške

Škof Jamnik je v predavanju »Znanost in tehnika potrebujeta srce, ki ljubi in služi« med drugim izpostavil, da nas bolečina in bolezen storita občutljivejše drug za drugega in bolj človeške; brez trpljenja, bolezni in nepopolnosti pa postajamo trdi in neizprosni ljudje brez empatije, ki delujemo po logiki tehnologije in ekonomije, ko skušamo s čim manj sredstvi v čim krajšem času doseči čim večje rezultate.

Opomniki, da je življenje nekaj več

»Bolezen, trpljenje, bolečina so v takšni naravnanosti razumljeni kot velika ovira, v resnici pa so opomniki, da je življenje nekaj več: da smo tukaj zato, da lahko živimo odnose podarjanja in sprejemanja, ljubezni in bližine, da imamo pomen ne zaradi svojega položaja, veljave, denarja, temveč zato, ker smo z nekom v odnosu – kot kristjan tudi v odnosu z Bogom, v katerem se zavedam, da je moje življenje Božji dar, da si ga nisem dal sam in ga sam tudi ne morem 'odkupiti',« je poudaril škof Jamnik.

Stiske in težave nas vračajo k temelju

Po njegovem nas ravno stiske in težave vedno znova vračajo k temu temelju, prevprašujejo naš življenjski ritem in postavljajo pod vprašaj ekonomsko-potrošniško logiko življenja, ki je sicer tako prevladujoča, je pristavil ljubljanski pomožni škof.

Primerjava slovenskega in tujih zdravstvenih sistemov

V drugem sklopu so se predavatelji lotili primerjave slovenskega in tujih zdravstvenih sistemov ter razmišljanja, kako bi zdravstveni sistem lahko izboljšali. Vsi predavatelji so podali dokaj podobne poglede in razmišljanja glede prihodnjega pristopa k izboljševanju zdravstvenega sistema.

Končni cilj: kakovostna storitev, ko jo pacient potrebuje

Treba je korenito spremeniti sistem transparentnosti pri nakupih medicinskih potrebščin in pri standardizaciji in rednem prikazovanju operacijske učinkovitosti. Predavatelji so predstavili tudi zanimive poglede o plačah zdravnikov, javnosti podatkov, koncesij in konkurenčnosti zdravstvenega zavarovanja. Nujen bo dialog med plačniki, izvajalci in državo kot regulatorjem sistema. Končni cilj mora biti in je kakovostna storitev takrat, ko jo pacient potrebuje.

Spremembe, ki jih je v zdravstvo vnesla pandemija

Drugi dan srečanja so sodelujoči najprej spregovorili o strokovnem razvoju medicine kot temelju sistema in se posvetili spremembam, ki jih je v zdravstvo vnesla pandemija covida-19. Naslednji del je bil namenjen najnovejšim dosežkom slovenske medicine doma in po svetu.

Aktualni izzivi kadrovanja v zdravstvu

Gostje so prisluhnili predstavitvam novih zdravil za migreno, pristopov in inštrumentov, ki pripomorejo k izboljšanju oskrbe pooperativnih pacientov, ter klinične študije na področju zdravljenja neplodnosti žensk z endometriozo. V zadnjem sklopu srečanja pa so gostje iz Slovenije in sveta spregovorili še o aktualnih izzivih kadrovanja v zdravstvu in vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine.

Predlogi in smernice gredo na vlado

Skozi dvodnevno srečanje so slovenski zdravniki, ki delujejo v ZDA, Švici, Angliji, Avstriji, Franciji, Nizozemski, Argentini in Sloveniji, podali veliko predlogov in smernic, ki jih bo Svetovni slovenski kongres posredoval pristojnim predstavnikom vlade v upanju, da jih bodo uporabili pri izboljšanju slovenskega zdravstvenega sistema.