V štirikratni borbi z rakom se je močno opiral na Boga. Z njegovo pomočjo je zmogel.

V mojem življenju je že kar nekaj meni dragih ljudi odšlo v večnost. Želela bi podeliti življenjsko zgodbo hoje z možem in tudi spremljanja v zadnjem letu, mesecih, dneh, urah.

Na sredini srednje šole ga je rak prvič zaustavil za eno leto in tudi za pol leta prikoval na invalidski voziček. Le ta ga je pripeljal v skupnost Prijateljstva bolnikov in invalidov, kjer sta se najini poti tudi srečali in po treh letih hoje sva si obljubila zvestobo … v bolezni in zdrav-
ju … do konca.

Po letu in pol zakona sva se, namesto da bi se razveselila rojstva najinega otroka, spopadla s ponovitvijo bolezni. Vso kemoterapijo, obsevanja, vse poti na Onkološki inštitut je Tomaž jemal z velikim optimizmom, zaupanjem, da bo vse v redu. Enkrat je že prehodil to pot. Meni je bilo od začetka zelo hudo, toda potem sem tudi sama vse poti in moči usmerila v željo po moževi ozdravitvi. To le...