Papež Frančišek je potrdil novi zakon o pravni ureditvi Države mesta Vatikan, ki zagotavlja večjo neodvisnost sodnikov, poenostavlja pravni sistem in omogoča večjo ločenost preiskovalnega in razsodnega sodišča. S tem je odpravljen zakon iz leta 1987, ki ga je sprejel Janez Pavel II. »Eno od osnovnih načel nove ureditve je prepričanje, da sta neodvisnost sodnikov in njihova profesionalnost nenadomestljiva pogoja za doseganje pravičnosti,« je po navedbah Radia Vatikan pojasnil Giuseppe Pignatone, predsednik vatikanskega sodišča.

Novi zakon pomeni »uskladitev s trenutnim zgodovinskim in institucionalnim kontekstom, ki zahteva vedno večjo učinkovitost«, je zapisano v izjavi tiskovnega urada Svetega sedeža. Je del »normativnih reform na gospodarsko-finančnem in kazenskem področju, ki so potrebne tudi zaradi sprejemanja pomembnih mednarodnih sporazumov«. Novi zakon pa obenem »ohranja in zagotavlja specifičnost vatikanskega prava, ki priznava kanonsko ureditev kot prvi normativni vir in prvo razlagalno merilo«.

Temu pritrjuje tudi Giuseppe Pignatone, ki je bil oktobra 2019 imenovan za predsednika sodišča Države mesta Vatikan. Kot je povedal v pogovoru za spletni portal Vatican News, so nova merila na področju pravne ureditve postala »nujna glede na številne in pomembne spremembe, do katerih je po letu 2000, predvsem pa po letu 2013, prišlo v zakonodaji Države mesta Vatikan, še posebej na gospodarsko-finančnem in kazenskem področju, tudi zaradi sprejemanja številnih mednarodnih konvencij«. Po njegovih besedah je vatikansko sodstvo danes poklicano uveljaviti zakonodajo, ki je z mnogih vidikov izredno sodobna, predvsem zaradi globalizacije, postavljena pa je na zakonike, ki so bili sprejeti pred več desetletji. »Predvsem razlaga in uveljavljanje zakonov mora vedno spoštovati specifičnost vatikanskega prava, ki v kanonski ureditvi prepoznava prvi normativni vir in prvo merilo za razlaganje,« je zatrdil Pignatone.

Večja samostojnost sodniških organov in sodnikov, ki so hierarhično odvisni samo od papeža

Predsednik vatikanskega sodišča je v pogovoru izpostavil, da se mora sodna oblast pri svoji dejavnosti navdihovati pri kardinalni kreposti pravičnosti in da je pri doseganju tega rezultata nujno »velikodušno in odgovorno osebno zavzemanje sodnikov« ter prav tako ustreznih ustanov, ki zagotavljajo učinkovitost in pravočasnost. »Eden od osnovnih načel nove ureditve je prepričanje, da sta neodvisnost sodnikov in njihova profesionalnost nenadomestljiva pogoja za doseganje tistih meril pravičnosti, ki jih je papež Frančišek nakazal v svojem predgovoru,« je pojasnil Pignatone.

Med novostmi zakona je večja samostojnost sodniških organov in sodnikov, ki so hierarhično odvisni samo od papeža in subjekti zakona: svoje zadolžitve opravljajo nepristransko in neposredno odgovarjajo sodni policiji. Vatikansko državljanstvo je dodeljeno vsem rednim sodnikom med opravljanjem njihove službe.

Pignatone je še pojasnil, da so določena tudi specifična napotila in zahteve v zvezi z profesionalno usposobljenostjo sodnikov prve in druge stopnje. Da bi zadostili zahtevam raznovrstnih dejavnosti vatikanskega sodstva, so na eni strani ovrednotene »izkušnje na civilnem, kazenskem in upravnem področju«, po drugi strani pa se zahteva, da je »vsaj eden od sodnikov v uradih prve stopnje strokovnjak za kanonsko in cerkveno pravo«. Sodniki so izbrani med univerzitetnimi profesorji in med priznanimi pravniki, ki imajo sodniške ali pravosodne izkušnje na civilnem, kazenskem ali upravnem področju, kot beremo v izjavi tiskovnega urada.

Vsaj en sodnik mora biti zaposlen za polni delovni čas

S ciljem, da bi »zagotovili pogoje neodvisnosti in učinkovitosti«, je določen normativ upravnega osebja, predvidena je avtonomija stroškov sodniških uradov, za urade prve stopnje pa je določeno, da imajo vsaj enega sodnika, zaposlenega za polni delovni čas, je povedal Pignatone. Ena od pomembnih sprememb je tudi možnost, da predsednik kasacijskega sodišča lahko vključi v sodniški kolegij, ki ga sicer sestavljajo trije kardinali, še druga dva sodnika, imenovana na osnovi usposobljenosti, v primeru da to zahtevajo kompleksnost spornega vprašanja ali določeni motivi.

Sicer pa zakon predpostavlja tudi poenotenje morebitnih disciplinarnih ukrepov za odvetnike, ki so vpisani v odvetniški register.