Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila, je letos v ospredju depresija. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, ampak bolezen, ki lahko prizadene vsakogar – otroke, mladostnike, odrasle, ženske med nosečnostjo ali po porodu, starejše … Mnogokrat ni prepoznana in zdravljena. Letošnji slogan Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) opogumlja, da »Spregovorimo o depresiji«.

Pokažimo drugemu, da nam je mar zanj

S kampanjo, ki se je začela 10. oktobra 2016, želi SZO, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo (in tudi prejelo) ustrezno pomoč. Tega veliko ljudi ne naredi zaradi stigme. K destigmatizaciji depresije pripomore že odprt pogovor v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih. V sklopu kampanje bodo tudi v Sloveniji v teh dneh in naslednjih mesecih krožili informativni letaki SZO o depresiji, namenjeni splošni javnosti, starejšim, nosečnicam in ženskam po porodu, mladim odraslim in svojcem oseb z depresijo.

Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. »Pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi na glas odkrito spregovori s človekom, ki mu zaupa. To je lahko sorodnik, prijatelj, sodelavec … zdravnik, psihoterapevt, psiholog, socialni delavec. Obenem pa bodimo v medosebnih odnosih pozorni in odprti za ljudi, s katerimi bivamo in se z njimi srečujemo – če vidimo, da je nekdo v stiski, se z njim o tem pogovorimo in mu pokažimo, da nam je mar,« pravi Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja v NIJZ.

Depresija skozi življenjska obdobja

Na svetovni dan zdravja je v Celju, v Narodnem domu, nacionalno strokovno srečanje pod naslovom Depresija skozi življenjska obdobja – prepoznavanja, obravnava in obvladovanje, ki ga organizirata NIJZ in Mestna občina Celje. V Celju je več kot 200 strokovnjakov iz različnih sektorjev in iz vseh slovenskih regij.

Poučite se o depresiji v knjigi Depresija ni greh

Na vprašanja, kaj je in kaj ni depresija, kakšni so znaki in kako jo zdraviti, sta v knjigi Depresija ni greh, ki je leta 2016 izšla pri Založbi Družina, odgovorila dr. med. Aaron Kheriaty in doktor teologije p. John Cihak. V iskanju poti iz brezna tesnobe in nemoči sta se oprla na svetnike, zakramente in psihiatre. Spregovorila sta tudi o samomorilnosti. Na koncu knjige so dodani viri za nadaljnje branje, molitve in nagovor sv. Papeža Janeza Pavla III. o depresiji.

Katoliški vodnik prinaša pomoč in tolažbo vsem, ki trpijo zaradi te hude bolezni. Prijateljem, bližnjim, duhovnikom in duhovnim voditeljem pa ponuja potrebno znanje, da bodo depresivnim ljudem izkazovali razumevanje, pomoč in tolažbo, ki jih tako nujno potrebujejo.

Ob predstavitvi knjige na Slovenskem knjižnem sejmu sta o depresiji spregovorila Tatjana Sodja, dr. medicine in specialistka psihiatrije v Psihiatrični bolnišnici Begunje, ter dr. Matjaž Ambrožič, župnik v župniji Begunje na Gorenjskem. Pogovor lahko preberete v reviji Praznična.

Simptomi depresije

Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje, ko s težavo poskrbimo za vsakdanja opravila. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna. Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor.

»Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja. Depresijo je pomembno kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve,« poudarja red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina.

»Depresijo je težko prepoznati, saj se pogosto zavije v telesne simptome bolečin, nelagodja, utrujenosti. Veliko oseb z depresijo poroča, da so tako sami kot tudi njihov zdravnik na začetku sumili na druge bolezni. Posameznik je lahko ujet v sklop simptomov depresije, ki se med seboj prepletajo, prekrivajo in ojačujejo: simptomi depresije v mislih, telesni simptomi depresije, simptomi, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in simptomi, ki se kažejo v spremenjenem čustvovanju«.

Zdravljenje depresije


V pogovoru z moderatorko Katarino Ropret sta na Slovenskem knjižnem sejmu psihiatrinja dr. Tatjana Sodja in duhovnik dr. Matjaž Ambrožič govorila o depresiji kot eni najpogostejših čustvenih motenj.

Depresijo zdravimo s psihoterapijo, zdravili ali kombinacijo zdravil in psihoterapije. »V psihoterapiji se osredotočamo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. V obravnavi depresije so primerni psihoterapevtski pristopi, ki vključujejo opredelitev terapevtskih ciljev in razumljivo osvetlijo psihološko ozadje depresivne motnje.

Depresija je pogosto povezana z nekaterimi čezmerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. Vse to so pomembne teme, ki jih naslavljamo v psihoterapevtskem procesu. Ob tem pa spreminjamo tudi vzdrževalne dejavnike depresije, kot sta umik iz socialnega okolja ali pretirano, neproduktivno premlevanje o možnih razlogih za depresijo,« meni o vlogi psihoterapije kot pomembnem delu strokovne obravnave depresije Aleksandra Meško, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, iz Centra za psihološko svetovanje Persona.

Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne, čeprav zanje ni volje. Koristne dejavnosti so npr. hoja, kolesarjenje, tek in plavanje. »Zlasti za hojo je znano, da 12.000 korakov dnevno lahko pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil,« pojasnjuje psihiatrinja Mojca Z. Dernovšek.

Delavnice in svetovalnice

Od leta 2014 do konca leta 2016 je bilo izvedenih 422 delavnic, ki se jih je udeležilo 3200 ljudi. »Večina udeležencev je z delavnicami izredno zadovoljnih, predvsem zato, ker se v njih čutijo razumljene in sprejete. Navdušeni so nad različnimi miselnimi vajami ter tehnikami sproščanja, še posebno, ko začutijo, da dejansko vplivajo na spremembo njihovega počutja in doživljanja. Nekateri se udeležijo vseh treh delavnic in tako okrepijo pridobljena znanja in veščine,« opisuje ugodne odzive v programu Nuša Konec Juričič.

Pomemben vir pomoči predstavlja tudi mreža 10 svetovalnic za pomoč v čustveni stiski, ki deluje pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet (pri vzpostavljanju mreže svetovalnic je partnersko sodeloval tudi NIJZ v projektu MOČ Norveškega finančnega mehanizma v letih 2015 in 2016). V svetovalnicah v Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici, Postojni in Kopru je v letu 2016 poiskalo individualno svetovalno pomoč več kot 1000 ljudi. Svetovalnice so pomembno dopolnilo ostalim virom pomoči, saj so za ljudi laže dostopne - brez napotnice in dolgih čakalnih dob. Za več kot 40 odstotkov klientov predstavljajo prvi vir pomoči, ki so ga uspeli uporabiti pri razreševanju svojih težav.

Podpora nosečnicam in ženskam po porodu

Ena od skupin, ki ji ob svetovnem dnevu zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje namenjajo poglobljeno skrb, so nosečnice in ženske po porodu. »Dobro je, da vemo, da je depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka dokaj pogost pojav. Z njo se sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila. V Sloveniji to pomeni približno 3.300 žensk na leto. Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in zaradi tega tudi na otrokov razvoj,« pojasnjuje dr. Zalka Drglin, raziskovalka na področju reproduktivnega zdravja, z NIJZ.

Preventivni ukrepi

Po mnenju strokovnjakov NIJZ bi morali v Sloveniji na področju varovanja duševnega zdravja še bolj kot do zdaj delovati preventivno: okrepiti osebnostno čvrstost posameznika, da se bo laže prilagajal hitri dinamiki življenja, povezati strokovnjake in organizacije ter posebno skrb nameniti ranljivim družbenim skupinam. Preventivni pristopi vključujejo tudi razvoj in implementacijo programov za otroke in mladostnike.

Statistični podatki za Slovenijo

Po podatkih NIJZ se je v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z diagnozo depresije znižalo, obenem pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej zvišalo. V zadnjih letih je v Sloveniji v porastu tudi število predpisanih antidepresivov (zdravil za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni).

Podatki o iskanju zdravniške pomoči zaradi depresije in reakcije na hud stres

Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prizadela okoli 14 odstotkov odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. V obdobju 2008-2015 se je po podatkih zunajbolnišnične statistike število prvih obiskov pri odraslih, starejših od 20 let, z diagnozo 'depresivna epizoda' znižalo v povprečju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih skupinah; pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je število ostalo na približno isti ravni.



V primerljivem obdobju se je število obiskov z diagnozo 'reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja' pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. V obdobju 2008-2015 se je za 18 odstotkov znižala tudi stopnja hospitalizacij odraslih (starih 20 let in več) zaradi depresije. Število izdanih receptov za antidepresive se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov.

Psihoedukativne delavnice v podporo osebam z depresijo in mreža svetovalnic za pomoč v stiski

Na področju varovanja duševnega zdravja odraslih so na NIJZ zdravje v letih 2014 in 2015 pripravili program delavnic v podporo osebam, ki se soočajo z depresijo, anksioznostjo in stresom, ter njihovim svojcem. V praksi zdravstvenovzgojnih centrov vseh zdravstvenih domov so na voljo tako imenovane psihoedukativne delavnice, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Udeležencem pomagajo pri razumevanju njihove bolezni in težav, jim nudijo priložnost izmenjave izkušenj ter učenja preprostih tehnik za lažje soočanje z življenjskimi zahtevami in situacijami.

Viri in fotografije: NIJZ, arhiv Družine

Preberite tudi:

Projekt Skupaj za zdravje - spletna rubrika o informiranju o obporodni depresiji
Seznam virov strokovne pomoči s kontakti strokovnjakov s področja duševnega zdravja
Psihiatrov kavč ne odreši greha