Matchmaker, po slovensko ženitni posrednik, je oseba, ki išče, izbira in spoznava samske posameznike z več možnimi življenjskimi sopotniki, med katerimi je tudi oseba, s katero bi se lahko ujela in postala par.

Kaplan Tinder, kot ga nekateri imenujejo, je leta 2008 prvič pomagal nekemu študentu, ki mu je potožil, da težko najde verno dekle, do danes pa je združil že 315 mladih zakonskih parov, torej 630 oseb, ki so se po njegovi zaslugi spoznali in se cerkveno poročili. Že to dejstvo je izjemno, vendar to ni vse: še bolj preseneča, da se do danes nobeden izmed njih ni ločil.

Kako vas posamezniki sploh najdejo?

Katoličani iz različnih držav po svetu mi pošljejo sporočilo na WhatsApp (+34 609765284) in me prosijo za poseben obrazec, ki ga nato izpolnijo. Na dan prejmem do sto prošenj. Tisti iz Amerike pišejo mojemu kolegu, prav tako duhovniku Vicenteju Huerti (+34 670763971). Nato iščeva možna ujemanja po kraju, starosti, višini, duhovnosti in zanimanjih. Bog poskrbi za ostalo.

Ali lahko rečete, da med tistima dvema, za katera presodite, da se podatki ujemajo, pozneje res preskoči iskrica in »Kupid izstreli svojo puščico«?

Ojej, nikakor ne. Pogosto mi rečejo, da imam poseben dar za temeljit pristop, toda leta izkušenj me učijo, da je ljubezen nepredvidljiva. Velikokrat komu pošljem opise različnih oseb s fotografijami in sem sam pri sebi hitro prepričan, koga bodo najbrž izbrali. Podatke dodatnih oseb jim sicer pošljem »za vsak slučaj«, z mislijo, da gotovo ne bodo potrebni. Toda vedno znova se mi dogaja, da izberejo med njimi prav osebo, na katero ne bi niti pomislil. Zato se ob pohvalah, da delam odlične raziskave in da tja tudi »Kupid izstreli svojo puščico«, zgolj sladko nasmejem, kajti v večini primerov zgrešim. Oni izberejo, ne jaz. Na primer, jaz v nekem fantu vidim povsem navadnega mladeniča, njegova bodoča žena pa ga vidi kot »katoliškega, apostolskega in romantičnega« tipa, o katerem je sanjala vse življenje. Opazijo nekaj, česar drugi ne vidimo. Kot pravi španski pregovor, »hudič je odnesel sliko«, kar pomeni, da fotografije lahko zapeljejo v dobro in slabo smer.

Silvia in Germán, ki ju je spoznal in poročil g. Fernando. FOTO: Osebni arhiv

Danes, ko je zakonska zveza v krizi, vaša izkušnja potrjuje, da »za vsako bolezen rož'ca raste« …

Cerkev s svojo mrežo Karitas, projektom Koopera, ljudskimi kuhinjami za revne, zavetišči, prenočišči, prehranskimi bankami, centri za poklicno usposabljanje, družinsko in zakonsko terapijo in svetovalnicami … celotni družbi daje dragocen prispevek. Poleg tega je Cerkev vedno bila kraj za spoznavanje, kraj, kjer so se bodoči zakonci spoznavali, srečevali in kjer so nastajali krščanski pari. Moje služenje in poslanstvo, ki ga opravljam brezplačno, je nadaljevanje vsega tega. V korist Cerkve je, da se v njenih vrstah oblikujejo trdni in stabilni krščanski zakoni.

V korist Cerkve je, da se v njenih vrstah oblikujejo trdni in stabilni krščanski zakoni.

Na tak način je zagotovljen prenos vere novim rodovom ter novi poklici za duhovništvo, redovništvo in posamezne karizme, ki delujejo v Cerkvi. Cerkev 21. stoletja bo Cerkev staršev z zrelo in stanovitno vero, ali je ne bo. Cerkev prvih kristjanov, ki so spremenili celotno cesarstvo, je bila sestavljena iz staršev, ki so svojo pristno vero brez zadržkov prenašali na svoje potomce. Zato ves svoj prosti čas, kolikor ga kot študentski kaplan imam, »zapravim« za povezovanje katoliških parov, kajti zavedam se, da je osrečevanje ljudi vredno početje. Rad jim pomagam z rekom Saint-Exupéryja: »Naredi iz svojega življenja sanje in iz svojih sanj resničnost.«

Pogovor v celoti preberite v 44. številki tednika Družina.