Apostolska penitenciarija je v začetku letošnjega julija izdala desetstranski dokument o nedotakljivosti spovedne molčečnosti. Regent penitenciarije msgr. Krzysztof Nykiel je za Radio Vatikan spregovoril o povodu in glavnih poudarkih dokumenta.

Pojasnil je, da je bilo povod za objavo trenutno družbeno stanje: živimo namreč v družbi, ki je pod velikim vplivom medijev, hiter razvoj komunikacijskih sredstev pa pogosto ni v skladu z zavzemanjem za iskanje resnice. Moč družbenih medijev, kjer novice, resnične ali lažne, z enim klikom pridejo z ene strani planeta na drugo, povzroča hrepenenje po še več informacijah in tudi Cerkev je z več strani deležna močnih pritiskov, ki hočejo to usmeritev prenesti na kanonsko ureditev, v imenu domnevne in popolne preglednosti. V luči takšnega zaskrbljujočega scenarija želi Apostolska penitenciarija z novim dokumentom poudariti pomen in pomembnost nekaterih pojmov, ki so današnjemu javnemu mnenju in včasih tudi znotraj same Cerkve že skoraj tuji .

Nedotakljiva skrivnost, ki zakrije vsebino spovedi

Spovedna molčečnost je nedotakljiva skrivnost, ki zakrije vsebino spovedi. Vse, kar je skesanec razkril spovedniku, ostane zapečateno z zakramentom. Razlogi za nedotakljivost spovedne molčečnosti izvirajo iz same »nadnaravne narave zakramenta spovedi«, pri kateri »spovednik deluje in persona Christi capitis«, torej »v Kristusovi osebi«, in sliši skesančeve grehe »ne kot človek, ampak kot Bog«, je pojansil msgr. Nykiel.

Poleg spoštovanja same svetosti zakramenta spovednika zavezuje tudi »nedotakljivost tajnosti«, zaradi pravičnosti in dejavne ljubezni do skesanca, ki se mu je zaupal v zaupnosti zakramentalnega pogovora. Msgr. Nykiel je izpostavil razliko med spovedno molčečnostjo in zaupnostjo. Pri spovedni molčečnosti gre za »zahtevo, ki je lastna zakramentu in izvira neposredno iz božjega zakona«, medtem ko službeno zaupnost nalaga civilni pravilnik in je lahko upravičeno razveljavljena na podlagi določenih razlogov. In ravno to je zaskrbljenost za »salus animarum«, zaradi katere Cerkev določa ostre kazni za tistega, ki molčečnost krši.

Zaščita zakramentalne molčečnosti je edini resnični protistrup zlu

Cerkev se pri opravljanju svojega poslanstva posveča skrbi za vse, kar se nanaša na posvečevanje duš, torej za najzaupnejše in najbolj osebno področje vsakega vernika. Kanonsko pravo zagotavlja določeno zaupnost tudi določenim primerom, ki se opravljajo zunaj spovedi. Kot primer je msgr. Nykiel navedel duhovno spremljanje, kjer se vernik svobodno zaupa duhovnemu spremljevalcu, da bi ga ta usmeril in podpiral pri iskanju in izpolnjevanju Božje volje. Zato je tudi v teh primerih zahtevana določena zaupnost s strani duhovnega spremljevalca, da bi bila tako zavarovana pravica do zasebnosti in dobrega imena posameznika.

Regent penitenciarije msgr. Krzysztof Nykiel je še dejal, da zadnji del dokumenta kot splošno smernico za sporočanje ali zakrivanje resnice ponuja merilo »oblikovanja lastnega življenja v skladu z zapovedjo bratske ljubezni, pri čemer se naj upošteva dobro in varnost drugih, spoštovanje zasebnega življenja in skupnega dobrega«. Msgr. Nykiel je odločno poudaril, da dokument na noben način ne želi biti oblika upravičevanja ali strpnosti do strašnih primerov zlorab, storjenih s strani duhovnikov. »Pri preprečevanju in zoperstavljanju vsaki obliki zlorab se Apostolska penitenciarija brez izjeme pridružuje zgledu in nauku papeža Frančiška, ki je to vprašanje uredil z motum propriem Vos estis lux mundi. Zaščita zakramentalne molčečnosti in svetosti spovedi ne more biti oblika soobstajanja z zlom, ampak predstavlja edini resnični protistrup zlu. Samo doživetje usmiljene Očetove ljubezni, ki je izlita v zakramentu sprave, zdravi rane, dosega spreobrnjenje src in omogoča zlitje prejete ljubezni na druge,« je sklenil msgr. Nykiel.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media