Foto: Tatjana Splichal


Še en zakrament je v teh časih zelo aktualen. Veliko se govori o zakramentu sprave. Kaj narediti, ko ni mogoče obhajati tega zakramenta kot običajno v postnem času pred veliko nočjo? Pustimo ob strani smrtne nevarnosti, ker verjamem, da bodo duhovniki znali v njih odreagirati tako, kot so se učili in kot so pred Bogom poklicani in dolžni. Že papež Frančišek je nedavno kratko in jasno povedal, da o tem govori Katekizem. Obhajanje zakramenta sprave je redni način predvsem za velike grehe (seveda ni prepovedan za male).

Iskreno izpraševanje vesti, najgloblje kesanje

A Bog ima tudi izredne načine, ki mu jih ne moremo predpisovati in se zgodijo med Kristusom in človekom osebno. Če ne boste mogli k zakramentu sprave, ker je to v tem trenutku onemogočeno zaradi preventivnih razlogov, se lahko zatečete sami k iskrenemu izpraševanju vesti, h kar najglobljemu kesanju, kot ga premorete (poznamo popolno kesanje: iz zavedanja, da smo z grehi ranili, morda celo zavrnili Ljubezen ter prizadeli tudi brate in sestre v celotnem Kristusovem telesu Cerkve; in nepopolno kesanje: iz zavedanja, da smo ravnali narobe in da ima to posledice za nas in za druge), nato v notranjem pogovoru Kristusu izrečete svoje grehe (zaradi sebe, zaradi Kristusa ni treba) in ga prosite odpuščanja zanje.

Tudi dejanja zadoščevanja ali pokore si lahko sami naložite. Kaj bo Gospod s tem naredil, prepustite njemu in mu zaupajte. Cerkev uči, da takšno kesanje in obuditev deja vere, upanja in ljubezni odpušča grehe, saj gre za izredno intimen, ljubeč in prijateljski odnos s Kristusom. Ko pa bo spet mogoče normalno obhajanje zakramenta sprave, verjamem, da bo mogoče vsaj v nekaj tednih, pa boste s še večjim veseljem obhajali ta zakrament in spovedniku razložili, kako ste letos obhajali »velikonočno spoved«.


Foto: Tatjana Splichal


Izpovedovanje grehov drug drugemu?

Imamo še en lep pripomoček, ki ga najdemo v Jakobovem pismu: »Priznavajte torej drug drugemu grehe in molíte drug za drugega, da boste ozdraveli« (Jak 5,16). Razlagalci so si edini, da gre za nasvet izpovedovanja grehov drug drugemu. Morda sta si lahko v tem smislu v pomoč zakonca ali družinski člani. V meniških skupnostih so imeli včasih duhovno vajo, da je vsak menih zvečer šel k svojemu duhovnemu očetu in mu izpovedal skušnjave in grehe tistega dne ter dobil njegov blagoslov. In ni šlo za zakramentalno spoved. Vsekakor pa za veliko duhovno pomoč v boju zoper skušnjave in zlo ter v prizadevanju za dobro.

Duhovno obhajilo in obuditev kesanja naj vam bo po Božji dobroti v telesno in duševno zdravje v teh »nezdravih« dneh!

Papež: Prosi odpuščanja

Papež Frančišek je 20. marca med mašo govoril tudi o tem, kaj storiti, ko se ni mogoče spovedati pri duhovniku: »Naredite to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, ki bi te spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, in mu povej resnico: 'Storil sem to, ono, tretje ... Odpusti mi.' Prosi ga odpuščanja iz vsega srca, pokesaj se in mu obljubi: 'Spovedal se bom pozneje, a prosim te, odpusti mi zdaj.' Takoj se boste vrnili k Božji milosti.«