Kardinal Grech ameriškim škofom sporoča, da je sinoda »duhovna pot, dogodek, ki ga navdihuje in vodi Duh«. Različna pričevanja, ki so jih prejeli na tajništvo sinode, ustvarjalnost, s katero škofovske konference, škofije, župnije ali združenja organizirajo posvetovanje Božjega ljudstva, so znamenja, ki potrjujejo, je prepričan kardinal, da je na delu Sveti Duh.

Sedem vidikov sinodalnosti

Grech ameriške škofe spominja, kako papež Frančišek vesoljno Cerkev vabi, naj znova odkrije, da hoditi skupaj »najučinkoviteje uresničuje in kaže naravo Cerkve kot Božjega romarskega in misijonarskega ljudstva«. Sinodalnost je način, pojasnjuje kardinal, kako biti Cerkev: je kultura ali forma mentis, primerna za življenje v Cerkvi, ki napravi vidne središčne vrednote občestva, sodelovanja in poslanstva.

Kardinal Grech kot primer izpostavlja sedem vidikov sinodalnosti:

(a) Sinodalnost razkriva otipljiv občutek, da smo vsi na skupni poti proti našemu Bogu tam, kjer naša skupna človeškost in skupno dostojanstvo krsta tvorita osrednje temelje te skupne poti. Na podlagi te resnice smo povabljeni, da ocenimo način te skupne poti, da razmislimo o naravi naših odnosov kot krščenih, da znova premislimo odnose med laiki, posvečenimi osebami in posvečenimi službami.

(b) Sinodalnost nam pomaga pridobiti globoko zavedanje, da poskušamo v vsakem trenutku dialoga, sprejemanja odločitev in v razločevanju prepoznati in odkriti Božjo voljo, ne pa svoje volje ali volje naše skupine. Poslušamo drug drugega, da bi bolje slišali glas Svetega Duha, ki danes govori v našem svetu. Če ne poslušamo drug drugega, to pomeni, da okrnemo Cerkev v njeni notranjosti in posledično tudi navzven. Medsebojno poslušanje pa nikakor ne spodkopava posebne odgovornosti škofov, da vodijo in potrjujejo to razločevanje, temveč je to prej nepogrešljiv pogoj za njeno rodovitno izvajanje.

(c) Sinodalnost nas spodbuja k stalnemu in močnemu prizadevanju, da bi vse povabili v globlji odnos s Cerkvijo v vseh razsežnostih njenega življenja. Gre za prizadevanje, ki sogovornike vabi k odkrivanju lastne vrednosti in lastne pomembnosti. Vsi so dragoceni: zlasti posamezniki in skupnosti na obrobju, kot so begunci, migranti, ostareli, ljudje, ki živijo v revščini, katoličani, ki svojo vero živijo samo redko ali nikoli, in tako naprej.

(d) Sinodalnost ustvarja pristno etiko poslušanja, ki se skuša učiti od vseh članov skupnosti ter jih s poštenjem in ljubeznijo vključuje.

(e) Sinodalnost zahteva tudi pripravljenost vseh, da se odpovedo stališčem in ciljem, ki jih trdno zagovarjajo, ter sprejmejo kulturo dialoga in skupnega sprejemanja odločitev, ob zavedanju, da lahko na ta način prejmejo pristne darove in se obogatijo.

(f) Sinodalnost zahteva sprejemanje odgovornosti in pripravljenost, da z vso ponižnostjo priznamo načine, na katere Cerkev zadaja rane moškim, ženskam, otrokom in družinam.

(g) Sinodalnost je povabilo k misijonarskemu pristopu k prizadevnosti v svetu, v katerem živimo. Sinodalna pot je velika pot evangelizacije. Dejavni kulturni, družbeni in antropološki pluralizem bi nas mogel voditi k vprašanju, kakšno Cerkev želimo predstaviti sedanjemu svetu. Kakšen prispevek lahko ponudimo našim družbam? Kako lahko to storimo?

Ameriški škofje so zbrani na rednem plenarnem zasedanju v Baltimoru med 16. in 18. novembrom FOTO: Vatican Media

Božje ljudstvo je celota krščenih

Sinodalni proces, spominja kardinal Grech, se je 10. oktobra, posvetovanje Božjega ljudstva in razločevanje pastirjev pa se dogaja v Cerkvah. Na podlagi tega bo napisan delovni dokument za sinodo, Instrumentum laboris, ki bo izročen članom sinodalne skupščine oktobra 2023.

Vzajemnost odnosov za Cerkev je odločilnega pomena in to lahko razumemo ob upoštevanju teološkega pomena Božjega ljudstva. Božjega ljudstva po kardinalovih besedah ne moremo razumeti kot množice ljudi, ki se izraža na demokratičen sistem. Božje ljudstvo je celota krščenih, ti pa so razčlenjeni v posamezne skupine in zaupani škofu. Zato je celoten sinodalni proces odvisen od škofa: on ga začne, ga spremlja in zbere končni prispevek na temo sinode.

Izmenjava idej kot izmenjava darov

Po mnenju kardinala Grecha so prispevki Cerkva in povzetki škofovskih konferenc darovi, ki jih vsaka Cerkev ponuja drugim Cerkvam vesoljne Cerkve v logiki načela katoliškosti: »vsi po svetu razkropljeni verniki v Svetem Duhu so z drugimi povezani v občestvo«. Izmenjavo idej kardinal opisuje kot izmenjavo darov, ki ga opravilo tajništvo sinode, »da bo to občestvo med Cerkvami lahko raslo in bo mogla rasti tudi Cerkev kot občestvo«.

Ne bojte se prisluhniti čredi, ki vam je zaupana!

Glavni tajnik sinode ameriške škofe ob koncu še enkrat povabi, naj se »ne bojijo prisluhniti čredi, ki jim je zaupana«, predvsem pa naj se ne bojijo »odkrito povedati, kaj ste razumeli, ko ste poslušali svoje ljudstvo glede tega, kaj Duh govori Cerkvi; vaši Cerkvi, celotni Cerkvi«. Kardinal Grech ameriškim škofom zagotavlja pomoč in podporo v vseh fazah sinodalnega procesa.