Na omizju so sodelovali zdravnica dr. Tina Bregant, strokovna sodelavka Ljubhospica Maja Bado in predsednik društva Družinska pobuda Tomaž Merše, ki so podali vrsto pomenljivih stališč in poudarkov, v svojih govorih pa poudarili zlasti vrednoto življenja v vseh obdobjih, da je človekovo življenje največja vrednota in ga je zato treba ohranjati do naravnega konca. Temeljno sporočilo omizja je bilo, da je treba na referendumu zavrniti uzakonitev evtanazije.

Nepovratno dejanje in nepreklicna odločitev

Dr. Tina Bregant je v razpravi izpostavila, da gre pri referendumu o evtanaziji za vprašanje o smrti, in ob tem opozorila, da gre pri odločitvi za predčasno končanje življenja za nepovratno dejanje in za odločitev, ki je ni možno preklicati. Ob dejstvu, da je medicina že tako napredovala, da lahko učinkovito ublaži, če že ne tudi povsem odpravi sleherno telesno bolečino, je po njenem vsako razmišljanje o predčasni smrti povsem nepotrebno in neutemeljeno.

Najbogatejše obdobje življenja

Maja Bado je uvodoma predstavila osnovni namen paliativne oskrbe in poudarila, da je njen namen celostna obravnava neozdravljivo bolnih in podpora njihovim bližnjim. Skoraj vsi bolniki, ki so bili doslej v njihovi oskrbi, so izkazovali željo po življenju, kar je podkrepila z njihovo izpovedjo, da je bil čas priprave na smrt najbogatejše obdobje njihovega življenja. Izpostavila je še, da bolj ko se bližamo koncu življenja, bolj vidimo, da je tedaj pomembna samo ljubezen.

Zlorabe, povezane z evtanazijo

Tomaž Merše pa je osvetlil manipulativno in neobjektivno poročanje osrednjih medijev o tej tematiki in opozoril na zvijačnost in zavajajoče trditve predlagateljev referenduma, precej pozornosti pa posvetil tudi zlorabam, povezanim z evtanazijo, in navedel primere iz držav, kjer je evtanazija že uzakonjena. Izpostavil je Kanado, kjer ne evtanazirajo le na smrt bolnih ljudi, temveč tudi bolnike s kroničnimi zdravstvenimi stanji, invalide, osebe z duševnimi boleznimi in celo brezdomce, če si to želijo.