Nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije obhajamo tretjo nedeljo v septembru vedno v drugi župniji, povezani z enim od svetniških kandidatov – letošnje slavje je bilo v Sodražici, ob petih svetniških kandidatih: nadškofu Antonu Vovku, škofu Janezu Frančišku Gnidovcu, škofu Frideriku Baragi, profesorju Antonu Strletu in duhovniku Andreju Majcnu je bil v ospredju lik sodražiške rojakinje z Gore Magdalene Gornik. »Zbrali smo se, da se Bogu zahvalimo, da nam pošilja ljudi, v katerih lahko prepoznamo junaško pripravljenost za izpolnjevanje Božje volje, s tem pa tudi nam dajejo spodbudo in nas opogumljajo, da svoje krščansko življenje vzamemo zares,« je v pridigi dejal nadškof Stanislav Zore, ki je ob treh (nad)škofih: Stanislavu Hočevarju, Andreju Glavanu in Francu Šuštarju ter 38 duhovnikih vodil somaševanje.

FOTO: Tatjana Splichal

K čemu nas spodbuja Magdalena z Gore? 

»V Sodražici smo se zbrali, ker je v tukajšnjem župnišču po naročilu tedanjega ljubljanskega škofa Alojzija Wolfa Magdalena Gornik živela od 2. marca do 11. aprila 1852, ker je potekala cerkvena preiskava. Magdalena je bila v tem času pod strogim nadzorom in do nje so imeli dostop zgolj zaupanja vredni ljudje. In kaj je bilo sad te preiskave, med katero je bila Magdalena skoraj kot v nekakšnem zaporu? Sodraški župnik Lesjak in drugi bližnji duhovniki so se pretreseni prepričali o pristnosti mističnih pojavov in o tem, da Magdalena ni prevarantka. Za prevarantko so jo namreč razglašali mediji in tudi svetne oblasti, ki so ji močno nasprotovale,« se je izpričanih dogodkov spominjal nadškof Zore in se v nadaljevanju vprašal, k čemu nas Magdalena spodbuja danes? 

Magdaleno Gornik je na novo upodobil slikar Nikolaj Mašukov. Naslikal jo je v starosti 17 let, torej v času, ko je bila na opazovanju v sodraškem župnišču. FOTO: Tatjana Splichal

»Najprej nas uči sprejemanja trpljenja,« je dejal nadškof: »Trpljenja strah in zato pred njim bežimo, to ni nič posebnega, nič nenavadnega. Tudi Jezusa je bilo strah trpljenja, zato je prosil Očeta, da bi šel kelih trpljenja mimo njega. Vendar je sebe in svoje življenje položil v Očetovo voljo.« Magdalena pa je po besedah nadškofa trpljenje sprejela: »V trpljenju je doživljala Marijino tolažbo, saj je povedala, da Mati Božja tiste tolaži, ki za Jezusom hodijo, z Jezusom trpijo in mu zvesti ostanejo.«

Nadškof Zore med pridigo. FOTO: Tatjana Splichal

»Sodražica ima ob Magdaleni Gornik še Ivanko Novak«

Ob nedeljski Božji besedi, ki je klicala k odpuščanju, je nadškof Zore dejal, da svetniki odpuščajo in ne poznajo maščevanja, ter spomnil na še eno Božjo služabnico iz teh krajev – Ivanko Novak iz Hrovače. Z možem Francem, profesorjem kemije, sta imela v Sodražici stanovanje in Ivanka je bila učiteljica, v prostem času pa je veliko delala v prosvetnih in verskih društvih. »Ker niso našli njenega moža Franca, so komunisti 3. junija 1942 odpeljali Ivanko, ki je bila v šestem mesecu nosečnosti. V gozdu nad Jagerbirtom pri Zamostecu si je morala izkopati grob. Pobili so jo – ne ustrelili, ker je škoda krogle – in jo zagrebli. Prosila je, pa ne zase, za življenje otroka je prosila. Ni bila uslišana. V gubah njene obleke so našli ganljivo pismo, ki ga je napisala svojemu otroku … Nobene zamere, nobenega maščevanja. En sam izraz ljubezni in tolažbe,« je dejal nadškof Zore in spomnil na nedavno beatifikacijo družine Ulma s Poljske, med njimi je tudi otrok, ki se je rodil med materinim umiranjem. »Morda bi bila tudi oba Ivanka Novak in njeno nerojeno dete lahko razglašena za blažena,« je sklenil nadškof in povabil zbrane, naj po zgledih svetnikov odpuščajo: »Odpuščanje. To je zdravilo, ki celi rane v srcu posameznika, rane znotraj družin, rane v naših skupnostih in v našem narodu.«

Župnijska cerkev sv. Marije Magdalene v Sodražici. FOTO: Tatjana Splichal

Blaž Jezeršek: »Vesoljna Cerkev je pri razglašanju svetnikov na moč previdna« 

Pred mašo je bila molitvena ura za beatifikacijo Božje služabnice Magdalene Gornik, v uvodu v mašo pa je tamkajšnji župan povabil zbrane, da se priporočajo k rojakinji, ki je pri krstu pred 188 leti dobila ime po župnijski zavetnici sv. Magdaleni. »Magdalena nas spodbuja k spreobrnjenju in vabi na strmo pot za Kristusom v nebeško domovino. A preden bomo Božjo služabnico smeli na oltarju častiti kot blaženo, bo njeno sporočilo in življenje, kot življenje drugih kandidatov za beatifikacijo, podvrženo ostremu očesu Cerkve,« je dejal vodja pripravljalnega odbora za obhajanje nedelje svetniških kandidatov Blaž Jezeršek: »Vesoljna Cerkev je pri razglašanju blaženih in svetnikov na moč previdna; z gotovostjo želi vedeti, če so kandidati zares primerni za tak naziv. V ta namen je pripravila poseben protokol, beatifikacijski postopek, skozi katerega mora vsak kandidat, ki bi si po mnenju krajevne Cerkve zaslužil čast oltarja.« Jezeršek je povabil postulatorje vseh šestih svetniških kandidatov, da predstavijo, na kateri točki je postopek za posameznega kandidata in ali so spremembe od lanskega leta.

Vodja pripravljalnega odbora nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije Blaž Jezeršek. FOTO: Tatjana Splichal

Friderik Baraga – upajo da bo postopek končan prihodnje leto

Postulator, duhovnik Miloš Košir je o postopku za beatifikacijo misijonarja škofa Friderika Barage dejal, da po besedah škofa Andreja Sajeta in trebanjskega župnika Jožeta Pibernika, ki sta se v preteklih dneh udeležila Baragovih dni v ZDA, v so v škofiji Marquette že leta 2019 vatikanski komisiji predložili dokumentacijo o čudežu na Baragovo priprošnjo, sedaj pa že štiri leta čakajo, da bi se postopek preiskave pospešil. »Upajo, da bo prišlo do zaključka drugo leto,« je sklenil Košir.

Postulator v postopku za beatifikacijo škofa Barage Miloš Košir. FOTO: Tatjana Splichal

Frančišek Gnidovec – v Severni Makedoniji letos spomladi še tretji čudež na njegovo priprošnjo

Postopek za škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki ga vodijo lazaristi, je predstavil Rok Žlender: leta 2010 je papež Benedikt XVI. Gnidovca razglasil za Božjega služabnika in mu s tem priznal junaške kreposti, kar je bil začetek postopka za beatifikacijo.« Povedal je zgodbi dveh zdravniško nerazložljivih ozdravitev na Gnidovčevo priprošnjo, eno iz leta 1980, drugo iz leta 2017, a za čudežni ju po postopkih niso priznali. Tretja ozdravitev na Gnidovčevo priprošnjo je prišla letos spomladi iz Severne Makedonije. »Na sam smrtni dan Janeza Gnidovca leta 2021 je v kraju, kjer je Gnidovec deloval, v prometni nesreči hude notranje poškodbe dobila mlajša gospa, mati petih otrok. Zdravniki so bili mnenja, da ne bo preživela. Začeli so verigo molitve k Gnidovcu, žena pa je preživela in po nekaj dneh že zapustila bolnišnico brez posledic. Zdravniki so obravnavali primer kot medicinsko nerazložljiv. Upajmo, da bodo tudi zdravniki v Rimu priznali čudež,« je dejal Žlender in povabil k molitvi k Gnidovcu in na njegov grob v cerkvi Srca Jezusa v Ljubljani.

Postopek za beatifikacijo škofa Gnidovca je predstavil lazarist Rok Žlender. FOTO: Tatjana Splichal

Prof. Anton Strle – izšla je obsežna monografija

Da je dikasterij za zadeve svetnikov potrdil škofijski del postopka za Božjega služabnika prof. Antona Strleta, je povedal postulator Andrej Pirš. »Faza zbiranja gradiva je zaključena, postopek se odvija na višji ravni, ko je v pripravi obsežen življenjepis, nastalo bo od 500 do 800 strani, kako je prof. Strle živel Božje in naravne kreposti.« Glede čudeža pa je postulator zatrdil, da se ljudje Strletu priporočajo, a ta čas še nimajo primera, ki bi izpolnjeval pogoje za začetek postopka dokaza čudeža. Spomnil je na obsežno monografijo o prof. Strletu, ki jo je napisala uršulinka s. Jasna Kogoj. 20. oktobra letos se bodo v cerkvi na Žalah spomnili 20. obletnice Strletove smrti.

Postulator Andrej Pirš. FOTO: Tatjana Splichal

Andrej Majcen – dobivamo ogromno milosti na njegovo priprošnjo

»Za božjega služabnika Andreja Majcna poteka rimski postopek, škofijski je že bil uspešno opravljen,« je povedal vicepostulator dr. Alojzij Snoj. »Imamo dosti osebnih milosti na njegovo priprošnjo. In nemogoče je, da med temi milostmi ne bi bilo pravega čudeža. Zato podrobno in temeljito pregledamo vso dokumentacijo, ki jo dobimo v povezavi z milostnimi uslišanji.« Poleg vsakdanje molitve, molimo tudi za določene namene, je spodbudil Snoj: »Ne da smo aktivisti, ki bomo z molitvijo izsilili čudež. Nasprotno. Čudeži se dogajajo, Božja ljubezen nas dohiteva, mi pa v svoji počasnosti kdaj zaostajamo, da bi milostno uslišanje tudi temeljito mogli osvetliti. To je izziv tudi za t. i. čudež kandidata Andreja Majcna.«

Vicepostulator v primeru božjega služabnika Andreja Majcna dr. Alojzij Snoj. FOTO: Tatjana Splichal

Anton Vovk – zbira se dokumentacija o ozdravitvi tumorja

Postopek za beatifikacijo škofa Antona Vovka poteka na dveh ravneh, je povedal postulator Gregor Rogelj: »V Rimu je pripravljena pozicija o pričevanjih, čaka se še potrditev škofijskega postopka.« Zgodovinska komisija zaključuje delo, urejajo se akti, je našteval Rogelj in povedal tudi nerazložljivo ozdravljenje, ko je na Vovkovo priprošnjo bila uspešna operacija tumorja.

Postulator Gregor Rogelj. FOTO: Tatjana Splichal

Magdalena Gornik – šmarnice, križev pot in spominski park, o njej se snema film

Da so postopek za blaženo za Magdaleno Gornik začeli šele 124 let po njeni smrti, kar otežuje delo, je povedal postulator Franci Petrič: »Ko smo 23. novembra 2021 dobili dovoljenje Kongregacije za svetnike za začetek postopka, smo ga lani na praznik Povišanja sv. Križa tudi začeli.« Štiričlanska zgodovinska komisija zbira gradivo, poročila, zapise in podatke na različnih krajih, je povedal Petrič: »Drugi del postopka je ugotavljanje sluha svetosti, kjer ob pričevanju mož in žena, ki so slišali o Magdaleni, povedo vse, kar o njej vedo. Tretje pa so vaša pričevanja o priprošnjah in uslišanjih na njeno priprošnjo,« je dejal postulator Petrič in dodal, da je pravzaprav čudež vse, kar se že dogaja: šmarnice o Magdaleni, molitvena srečanja vsakega 23. v mesecu na Gori – v petih mesecih je Goro obiskalo 30 avtobusov in stotine avtomobilov, župnija je uredila križev pot in spominski park okoli cerkve … »To je Magdalenin gorniški čudež, ki ga je sama napovedala. Gora s komaj 120 prebivalci je postala romarski kraj,« je sklenil postulator in pristavil, da Studio Siposh snema o Magdaleni film, predstavili ga bodo prihodnje leto.

Postulator Franci Petrič, ki bdi nad postopkom v primeru Magdalene Gornik. FOTO: Tatjana Splichal

Še več fotografij Tatjane Splichal z nedelje svetniških kandidatov v Sodražici je na voljo v spodnji fotogaleriji.

1/11