Ob skorajšnji obletnici smrti velikega pisatelja in akademika Borisa Pahorja je prav, da se znova spomnimo, kako dragoceno zapuščino nam je s svojo živo izkušnjo, pričevanjem in besedo zapustil. Zapuščino človeškega trpljenja in neusahljive želje po preživetju. Zapustil jo je nam kot tudi vsem prihodnjim rodovom. Njegova neomajna skrb, da bi se nikdar ne pozabilo mnogih težkih človeških usod, in večni opomin o kratenju človekovih pravic in dostojanstva sta tik pred Pahorjevim slovesom vzniknila v vrhunski likovni stvaritvi risoromana Nekropola, avtorskem prvencu mladega umetnika Jurija Devetaka. Spoj dveh ustvarjalno tako pronicljivih avtorjev iz absolutno drugačnih življenjskih izkušenj, ki ju na časovni premici ločuje skorajda stoletje, je že sam po sebi presežek. Kako razumeti človeka, ki so se ga vse do kosti dotaknile največje strahote tega sveta, in veliko spoznanje preliti v tako prepričljiv likovni univerzum?

Občutja so samo približek

Pronicljivi, globo...