Nečak kitajskega škofa, aretiranega pred 23 leti, je v pogovoru za medije povedal, da ne ve, kje je njegov stric zaprt in ali je sploh še živ. »Ne ve se, kje ga zadržujejo, in niti nisem prepričan, ali je sploh še živ. Vsakokrat, ko pomislim na tega 87-letnega moža, me oblijejo solze,« je dejal Su Tianyou. Njegov stric je škof James Su Zhimin iz Baodinga v kitajski pokrajini Hebei, jugozahodno od Pekinga.

Leta 1996 so škofa aretirali med procesijo in ga obtožili, da je opravljal »neprijavljene« verske dejavnosti: Su se ni bil pripravljen priključiti kitajskemu Patriotskemu združenju, s strani vlade priznani obliki Katoliške cerkve na Kitajskem, in je raje ostal član »podzemne Cerkve«, povezane z Rimom. Za škofa ga je imenoval papež Janez Pavel II., vendar kitajska vlada njegovega naziva ne priznava.

Škof Su je v zaporu preživel 50 let

Aretacija pred 23 leti za Suja ni bila prva. Po podatkih Komisije za človekove pravice v Predstavniškem domu ameriškega kongresa je Su v zaporu preživel 50 let, »brez uradne obtožnice, brez sojenja«. »Pred aretacijo leta 1996 so škofa Su Zhimina v 26 letih pred tem nenehno pošiljali v ječo ali pa na prisilno delo. Kitajska vlada ga je označila za 'protirevolucionarja', ker je od petdesetih let prejšnjega stoletja zavračal vključitev v Patriotsko združenje,« je povedal predstavnik omenjene komisije.

Škof Su naj bi leta 1997 pobegnil iz kitajskih zaporov, vendar so ga oblasti znova ujele. Novembra 2003 ga je njegova družina po naključju odkrila v bolnišnici v Baodingu, obkroženega s policijo in varnostniki. Odtlej ga ni videl nihče več, o njem ni nobenih vesti, kljub nenehnim mednarodnim poizvedovanjem. Sujev nečak, Su Tianyou, je za medije povedal, da se je leta 2015 srečal z Guo Weijem, kitajskim uradnikom, ki mu je zaupal, da bodo škofa morda izpustili, če bi prišlo do izboljšanja v odnosih med Svetim sedežem in Kitajsko.

Tudi po podpisu sporazuma ni izboljšanja razmer

Septembra 2018 so predstavniki Pekinga in Vatikana podpisali začasni sporazum o škofovskih imenovanjih, ki naj bi povezal podzemno Cerkev s kitajskim Patriotskim združenjem. Po besedah Su Tianyouja niti Vatikan niti kitajska vlada nista namignila, ali in kdaj bi bil Su lahko izpuščen iz zapora.

Oktobra 2018 je hongkonški škof Michael Yeung dejal, da njegova škofija že ves čas moli za škofa Suja in upa na njegovo osvoboditev. Škof Yueng je za medije izjavil: »Nihče v resnici ne ve, ali je v zaporu, ali ga zadržujejo na skrivnem kraju, ali pa je že umrl.«

V zadnjem poročilu ameriške komisije o spoštovanju verske svobode po svetu, objavljenem 29. aprila letos, je zapisano, da se je kljub lanskemu podpisu sporazuma med Svetim sedežem in Kitajsko o škofovskih imenovanjih »zatiranje podzemne Cerkve v drugi polovici leta še stopnjevalo«.

Sporazum med Vatikanom in Pekingom napačen signal?

Nemški predstavnik »Združenja za ogrožena ljudstva«, Ulrich Delius, pa je opozoril, da se položaj katoličanov na Kitajskem tudi po podpisu sporazuma ni nič izboljšal. Pred dnevi so znova porušili katoliško cerkev, tej naj bi jih sledilo še 23. Po Deliusovem mnenju je bil podpis napačen signal, kajti upi, povezani s sporazumom, se doslej niso uresničili.

Tudi druge verske manjšine na Kitajskem so v izredno težkem položaju. V posebej dramatičnih razmerah živijo muslimanske manjšine, kot so Ujguri, Kazahi in Kirgizi. Od leta 2017 so okoli poldrugi milijon muslimanov odpeljali v prevzgojna taborišča, kjer jih poskušajo s prisilo prilagoditi življenju v kitajski družbi. Silijo jih v pitje alkohola, jesti morajo svinjino. Vse težji je tudi položaj budistov v Tibetu.

Vir: Catholic Herald / Kathpress
Foto: splet / freepik.com