Čeprav epidemija letos, ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona, najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku, ni dovoljevala jubilejne uprizoritve na loških ulicah in trgih, v srednjeveški lepotici ob sotočju obeh Sor vseeno skrbijo, da pasijonski duh zlepa ne zamre.


P. Metod Benedik: »Mnogi, ki danes poslušajo pasijonsko besedilo, morda dobrohotno celo prikimajo in pravijo, da ti klici in vabila za čas pred 300 leti niso nič posebnega, da so za baročno okolje razumljivi in sprejemljivi. Toda kako danes, v 21. stoletju, to zveni današnjemu človeku?« FOTO: Tatjana Splichal


Obeležje posvetil br. Jožko Smukavec 

Tako so včeraj na Mestnem trgu odkrili spominsko obeležje, ki ga je posvetil predstojnik kapucinskega samostana v Škofji Loki br. Jožko Smukavec, govorci pa so bili zaslužni profesor teološke fakultete p. Metod Benedik, oblikovalec celostne podobe in obeležja Jure Miklavc in škofjeloški župan Tine Radinja.


»Angelski dih«. FOTO: Tatjana Splichal


V starem mestnem jedru, kjer poteka procesija

Ideja za postavitev spominskega obeležja je začela tleti lani: umestiti so ga želeli v staro mesto jedro, kjer poteka procesija oziroma uprizoritev Škofjeloškega pasijona. Postavitev je usklajena tako z bodočo podobo Mestnega trga, arhitektom in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.


Z leve: Borut Gartner, p. Metod Benedik, Tine Radinja, br. Jožko Smukavec, Jure Miklavc in p. Marjan Kokalj. FOTO: Tatjana Splichal


Vsebinski poudarek podal p. Metod Benedik

Zamisel so nadgrajevali tudi z vsebinskega in oblikovalskega vidika. Naročnik obeležja je Občina Škofja Loka, oblikovalsko so ga zasnovali v Studiu Miklavc, v katerem tudi skrbijo za celostno podobo Pasijona. Glavni vsebinski poudarek pa je podal velik poznavalec p. Metod Benedik.


Obeležje je umeščeno med Rotovžem in Marijinim (kužnim) znamenjem na Mestnem trgu. FOTO: Tatjana Splichal


Dodatek k prepoznavnosti

Izhodišča za obeležje temeljijo na duhovnem, dramskem, verskem in izobraževalnem pomenu Pasijona. Poudarek je na kulturni dediščini in tradiciji Škofjeloškega pasijona ter na nesnovni živi dediščini, s katero je močno povezano prostovoljstvo. Obeležje bo dodatek k prepoznavnosti škofjeloškega območja in del turistične promocije mesta.


Spominsko obeležje je posvetil predstojnik kapucinskega samostana v Škofji Loki br. Jožko Smukavec. FOTO: Tatjana Splichal


Vsaka od 800 črt simbol za igralca

Osrednji del obeležja sestavljata znak Škofjeloškega pasijona in zapis ob 300. obletnici besedila. Druga dva podolgovata elementa ponazarjata smer in značilnost pasijonske procesije. Vključujeta povečan faksimile besedila iz Pasijona in omembo Unescove kulturne dediščine, hkrati predstavljata poklon igralcem. Grafična tekstura je sestavljena iz 800 črt iz Škofjeloškega pasijona, vsaka je simbol za posameznega igralca. Dodani so tudi odtisi stopal in kopit kot vidni dokaz na mestu uprizarjanja Pasijona.


Slavnostna prireditev ob odkritju, »Angelski dih«, bo na ogled v četrtek, 28. maja 2021, ob 20. uri na spletni strani in facebook profilu Škofjeloškega pasijona in na spletni strani Občine Škofja Loka. FOTO: Tatjana Splichal


»Ah človek, prov tojga Odrešenika pomisli«

Obeležje izpostavlja tudi del besedila patra Romualda Marušiča – vrstico, ki je del Pete slike Pasijona, Krvavega pota, besede prvega angela »Ah človek, prov tojga Odrešenika pomisli«. Kot poudarja p. Metod Benedik, to kratko besedilo strnjeno povzema vsebino in sporočilo Pasijona in jasno kaže na Kristusa, ki je nenehno v središču dogajanja, in hkrati na človeka, ki ga Kristus nenehno nagovarja. Pri izbiri besedila je želel, da bi bila izbrana misel kljub jeziku Romualdovega časa čim jasnejša in razumljiva današnjemu človeku.


Pozdrav p. Metoda Benedika in župana Tineta Radinje. FOTO: Tatjana Splichal


»Kako zveni današnjemu človeku?«

»Mnogi, ki danes poslušajo pasijonsko besedilo, morda dobrohotno celo prikimajo in pravijo, da ti klici in vabila za čas pred 300 leti niso nič posebnega, da so za baročno okolje razumljivi in sprejemljivi. Toda kako danes, v 21. stoletju, to zveni današnjemu človeku?« je razmišljal Benedik.


Ideja za postavitev spominskega obeležja je začela tleti lani: umestiti so ga želeli v staro mesto jedro, kjer poteka procesija oziroma uprizoritev Škofjeloškega pasijona. FOTO: Tatjana Splichal


V nebo vpijoči grehi, ki nas še kako tepejo

In dodal: »Ko se danes marsikdo tolaži s frazo, da ni greha, in topoumno pojasnjuje, da je to srednjeveška miselnost, bi Romuald s pravo pasijonsko ostrino zagotovo poudaril, da so pehanje človeka v revščino, goljufivo kopičenje bogastva na račun slabo plačanih delavcev, brezbrižnost za stiske mladih ljudi, brezčutnost do ostarelega človeka, nevoščljivost in obrekovanje ne le grehi, temveč v nebo vpijoči grehi, ki nas v naši ljubi samostojni Sloveniji še kako tepejo.«


Slavnostno prireditev so pospremile tudi narodne noše. FOTO: Tatjana Splichal


Med Rotovžem in kužnim znamenjem

Vsi glavni elementi so med seboj sestavljeni v nakazanem elementu križa, ki hkrati označuje točko glavnega prizorišča. Obeležje je umeščeno med Rotovžem in Marijinim (kužnim) znamenjem na Mestnem trgu. Slavnostna prireditev ob odkritju, »Angelski dih«, ki jo je režiral Borut Gartner, bo na ogled v četrtek, 28. maja 2021, ob 20. uri na spletni strani in facebook profilu Škofjeloškega pasijona in na spletni strani Občine Škofja Loka.


Župan Tine Radinja: »Avtorji obeležja so ujeli duh pasijonskih uprizoritev in ga vkovali v škofjeloški tlak.« FOTO: Tatjana Splichal


Duh pasijonskih uprizoritev vkovan v loški tlak

»Avtorji obeležja so ujeli duh pasijonskih uprizoritev in ga vkovali v škofjeloški tlak. Na teh loških ulicah se je rodilo slovensko gledališče. Tako širimo zgodbo o živi dediščini, o Unescovem priznanju, o prostovoljstvu, ki bogati naše mesto in ga dela še bolj posebnega,« je poudaril župan Tine Radinja.