S spominskim bogoslužjem v baziliki sv. Lovrenca se rimska Cerkev danes spominja hudega bombardiranja italijanske prestolnice pred 70 leti. Sveta maša, ki jo bo daroval kardinal vikar Agostino Vallini, naj bi obudila spomin na 1.500 mrtvih in več kot 1.600 ranjenih med napadom zaveznikov 19. julija 1943.

Bazilika in tamkajšnji okoliš na vzhodu Rima sta bila tedaj močno poškodovana. Nekaj ur po bombnem napadu se je na kraj tragedije odpravil papež Pij XII. Na njegov obisk spominja bronasti kip pred baziliko, ki prikazuje papeža z rokami, obrnjenimi proti nebu.

Z bogoslužjem želi rimska Cerkev spomniti na takratno tragedijo, pa tudi na posebna prizadevanja Pija XII. za pomoč ranjenim in preživelim, je zapisano v sporočilu rimske škofije.

Papež Pij XII., ki je izhajal iz rimske plemiške rodbine Pacelli, je v letih druge svetovne vojne poskušal Rimu prihraniti neposredno vpletenost v boj, po napadu pa si je prizadeval za obnovo četrti sv. Lovrenca. Ob obletnici bo novi rimski župan Ignazio Marini pri spomeniku Pija XII. položil venec.

19. julija 1943 opoldne je okoli 500 ameriških in britanskih letal v treh urah na četrt sv. Lovrenca na vzhodu večnega mesta odvrglo 1.000 ton bombnega razstreliva. V napadu so bili zadeti predvsem civilni cilji, med njimi tudi zgodnjekrščanska bazilika. Papež Pij XII. se je le nekaj ur kasneje, v spremstvu dveh žandarjev in svojega naslednika Giovannija Battiste Montinija (kasnejšega papeža Pavla VI.), odpravil na kraj opustošenja. Sredi ruševin je pokleknil, zmolil molitev za rajne, De Profundis, in nudil tolažbo ranjenim.

Po pričevanju očividcev je bila njegova sutana zamazana s krvjo, ker se ga je dotaknil nek ranjeni mladenič.

Vatikanska diplomacija je tedaj izrazila ostro nasprotovanje operaciji 'Crosspoint'. Papež je poslal telegram ameriškemu predsedniku Franklinu Rooseveltu, naj zaščiti sveti značaj prestolnice krščanstva in naj Rim obvaruje pred morebitnimi nadaljnjimi bombnimi napadi.

Obenem je Vatikan pozval Italijane, naj iz mesta odstranijo visoke vojaške poveljnike, ki bi lahko zaveznikom dali povod za vnovični napad, ter naj iz Rima napravijo 'odprto mesto'.

Bombni napad julija 1943 je bil edini večji napad te vrste na mesto Rim. Nekaj dni kasneje je sledil padec Mussolinija. Italija je v vojni ostala na strani Nemčije, vendar se je že pripravljala na kapitulacijo. Kmalu po napovedi kapitulacije, 9. septembra 1943, so v Rim vkorakale nemške čete.

Vir: Kathpress

Foto: splet