^»Kot vidite, je vladi uspelo odlično spodbuditi ljudi k praznovanju dneva spomina na žrtve komunizma.« To je bila zaključna misel zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana v nedavnem pogovoru za revijo Reporter, v katerem je nanizal vrsto pobud, ki prav okoli 17. maja vstopajo v javni prostor in v uporniški drži, porojeni iz sočutja in pietete, kljubujejo samopašnosti trenutne oblastniške strukture.

Res je, Golobovi vladi se lanska odločitev, sprejeta na nočni dopisni seji 16. maja, da ukine 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunizma (kot ga je maja 2022 formalno morda ne po idealni poti, vsebinsko pa popolnoma upravičeno uvedla prejšnja Janševa vlada) vrača kot svojevrsten bumerang. Odločitev, sprejeta v slogu nekdanje »vsemogočne« Partije prav v času pietetne slovesnosti, ki so jo na Trgu republike v Ljubljani pripravili v pobudah Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave,...