Slovesnosti sta se je udeležila tudi predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. »Osem desetletji je minilo od pregona koroških Slovencev. Pregona posameznikov, pregona posameznih družbenih skupin, predvsem pa pregona celih družin iz krajev, ki so bili stoletja njihov dom in dom njihovih prednikov, samo zato, ker so bili Slovenci,« je dejala ministrica Jaklitscheva.

Spomnila je, da je pregon koroških Slovencev z njihovih domov ostala krivica, ki še ni dobila pravega mesta v avstrijski deželni in nacionalni zgodovini, ob tem pa poudarila, da dobri, prijateljski in spoštljivi odnosi, ki so se začeli graditi med obema narodoma v zadnjih letih, desetletjih, postajajo temelj povezanosti dveh narodov, ki že stoletja sobivata na koroški zemlji.

Izpostavila je pomen poprave storjenih krivic, pri čemer je parafrazirala slovenski rek »besede mečejo, toda dejanja štejejo«.

Nagovor ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch. 

Nacisti so prepovedali v cerkvah slovensko moliti, peti in pridigati

Zbrane so pozdravili tudi predsednik zveznega parlamenta Avstrije Wolfgang Sobotka, koroški deželni glavar Peter Kaiser, župan deželnega glavnega mesta Celovec Christian Scheider in predsednik Zveze slovenskih pregnancev Gregor Krištof.

Zgodovinar Teodor Domej je kot osrednji govornik osvetlil dogajanje z zgodovinskega vidika. Spomnil je, da se je preganjanje nove vrste začelo v trenutku, ko so nacisti prevzeli oblast. Do močne zaostritve v odnosu do Slovencev pa je prišlo leta 1941, ob napadu Tretjega rajha na Jugoslavijo.

»Nacistična oblast je prepovedala društveno delovanje koroških Slovencev, kar ga je še bilo. Svoje roke je položila na slovenski zadružni sektor. Izrecno je prepovedala v cerkvah slovensko moliti, peti in pridigati.

Aretirala je glavne nosilce tega delovanja, od vaških kaplanov in župnikov do vodstva Slovenske prosvetne zveze. Po nekaj tednih zapora je sledil prvi val pregona, v glavnem duhovnikov, vendar ne samo njih. Oblasti so jim izrekle prepoved bivanja v krajih s slovenskim prebivalstvom.«

Govor zgodovinarja Teodorja Domeja. 

Potem je prišel 14. april 1942 z znanimi posledicami

Teodor Domej je dejal, da je bilo v vsakdanjem življenju nezaželeno govoriti v domačem slovenskem narečju. Potem pa je prišel 14. april 1942 z znanimi posledicami.

Jeseni istega leta je sledil prvi veliki val aretacij v zvezi z začetkom organiziranega upora proti nacizmu. Do konca vojne jih je sledilo še nekaj, tako proti skupinam kot tudi posameznikom.

Obsojenci so trpeli v zaporih in kaznilnicah. Številne moške, ženske, dekleta in fante so nacisti zaprli v koncentracijska taborišča.

»Ne smemo pa pozabiti vojakov Wehrmachta. Mnogi med njimi so bili po sili vojaki. Skupno število smrtnih žrtev med Korošci slovenskega jezika znaša verjetno okoli pet tisoč oseb, med njimi zdaleč največ vojakov. Tudi zato se je spremenil jezikovni sestav južnovzhodnega dela Koroške. Nasilna smrt precejšnjega dela mlade generacije je trajno oslabila koroško slovensko prebivalstvo.«

Razstava o pregnancih na dvorišču Burghofa v Celovcu. 

Deželni glavar se je opravičil pregnancem in slovenski narodni skupnosti

Dežela Koroška je obletnico zaznamovala nekaj dni pred tem, 20. aprila, v polni dvorani doma glasbe v Celovcu in na dostojen način obeležili enega najtemnejših dogodkov polpretekle zgodovine na Koroškem, pregona 200 koroško-slovenskih družin, skupno okrog 1.100 oseb.

Dogodka se je udeležil tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, ki je s spoštljivimi besedami spomnil na kruto usodo pregnanih. Ob koncu govora je pozval k minuti molka za žrtve.

Deželni glavar Peter Kaiser se je opravičil pregnancem in slovenski narodni skupnosti za to, kar so morali pretrpeti. Nacionalsocialistično tiranijo do slovenske narodne skupnosti je označil za eno najbolj temnih poglavij v zgodovini.

Spomenika pregnancem ob Dobniškem jezeru, v občini Bekštanj.

Naj Avstrije postavili dvojezična spominska obeležja

Velik aplavz pa je požela mlada pisateljica iz Ziljske doline Veronika Gotthard, ki je predsednika Avstrije pozvala, naj pomaga, da bi v vsaki občini, iz katere so bili pregnanci, postavili dvojezično spominsko obeležje v čast vsem žrtvam pregona in nacifašizma.

Slavnost je izzvenela z odprtjem umetniške instalacije z deli Verene Gotthard, Marka Lipuša, Tanje Prušnik in Karla Vouka na grajskem dvorišču Burghof v Celovcu.

Gregor Krištof, predsednik Zveze slovenskih pregnancev.

Spomenik pregnancem ob Dobniškem jezeru

V spomin na 25 slovenskih družin z območja današnje trške občine Bekštanj, ki so jih nacionalsocialisti pregnali pred 80 leti, je Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero 15. aprila po maši v farni cerkvi v Ločah pripravilo blagoslovitev in odkritje spomenika ob Dobniškem jezeru.

Oblikoval ga je umetnik domačin Valentin Oman. Predsednica SKD Jepa – Baško jezero, Anica Lesjak Ressmann je ob tem med drugim dejala, da ima tudi umetnik spomine na dan pregona.

Kraj obeležja naj bo za vedno kraj spomina in opomina, je poudaril tudi župan občine Bekštanj Christian Poglitsch (ÖVP).

Spomenik izgnancem v Radišah. 

 Govor Teodorja Domeja je v priponki..