Maša je bila na trgu pred cerkvijo. Foto: Ivo Žajdela



V nedeljo, 23. avgusta, je bila na trgu pred cerkvijo Sv. Mihaela v Rovtah spominska slovesnost ob 75. obletnici genocida nad prebivalci Rovt in slovenskim narodom ter Evropskem dnevu spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, pripravili so jo Nova Slovenska zaveza, območni odbor Rovte in župnija Rovte.

Veliko imamo danes položiti pred naše mučeniške prednike

Najprej je bila maša, ki jo je daroval škof Peter Štumpf. Spomnil je, da lahko slutimo, da so se naši predniki pred nasilno smrtjo spraševali: Ali se nas bo kdo spominjal? Se nas bodo spominjali z ljubeznijo ali s sovraštvom? Kaj bodo o nas govorili? Bodo čez leta in desetletja sploh imeli do nas še kakšno usmiljenje ali se bode rogali iz naše strahotne smrti?

Rovte_2020_Štumpf.doc

Dejal je, da če bi danes morali braniti domovino, kot smo jo pred 29. leti, bi jo silno težko branili, ker bi bilo malo takih, ki bi se za ceno varnosti domovine odrekli svoji nasladi. »Sedanji protestniki in drugi nergači bi se poskrili. Na okopih domovine bi se znašel ostanek ljudi, ki je v sebi ohranil duhovno normalnost in etično moč.


Škof Peter Štumpf med pridigo. Foto: Ivo Žajdela


Veliko, zelo veliko imamo danes položiti pred naše mučeniške prednike, kajti tudi mi smo pričeli izkušati tiste žalostne in tragične čase, ki so jih nekoč doživeli in pretrpeli oni.«

Uničevanje spomina in tradicije je diabolično početje

Sledil je kulturni del, kjer je najprej govoril Jurij Pavel Emeršič. Spomnil je, da je komunistična ideologija pustila za sabo strahotno moralno in intelektualno pohabo.

Rovte_2020_Emeršič.doc

Poudaril je, da je uničevanje spomina in tradicije diabolično početje. »Podobno uničevanje korenin evropske civilizacije se je po letu 1968 okrepilo tudi na demokratični strani železne zavese. Tam nova levica ne tolče več z vsemi topovi po ekonomskem redu, Cerkvi in državi, ampak prefinjeno zmanjšuje vlogo klasične družine, spodbuja antiindustrijski in antihumanistični ekologizem, asimetrični multikulturalizem, ki blati lastno in poveličuje tuje kulture, globalizem, itd.«


Zbrane je nagovoril Jurij Pavel Emeršič. Foto: Ivo Žajdela


Danes v Sloveniji dediči starega režima ne ubijajo več nasprotnikov po taboriščih, jamah in gostilniških kleteh, je nadaljeval govorec. »Površni in površinski ljudje se njihovega delovanja sploh ne zavedajo. Samo razumni in v srcu pravični zmorejo pod površjem vsakodnevnih dogodkov prepoznati dobro in zlo, krepost in greh, prisotnost svetega in hudega. Takšni ljudje se lahko proti zlu tudi učinkovito borijo.«


Farne spominske plošče v Rovtah. Foto: Ivo Žajdela


Hoteli so živeti v skladu z naravnim Stvarnikovim redom

Dodal je, da so bili takšni naši mučenci. »Prepoznali so navzočnost Zla in delo Hudega duha in se mu zoperstavili. Ti mučenci so naši priprošnjiki pri Bogu, ki je gospodar zgodovine. Tiste zgodovine, ki nima vedno prav in je velikokrat tekla mimo Boga in mimo človeka, kot se je v pesmi izrazil Kocbek, ki je bil mnogo boljši pesnik kot pa politik ...


Podatki o komunističnem genocidu v Rovtah. Foto: Ivo Žajdela


Ti naši mučenci verjetno niso bili niti pesniki, še manj politiki, ki bi obljubljali nebesa na zemlji. To je obljubljala komunistična ideologija. Ti naši mučenci so se komunizmu uprli zato, ker so hoteli živeti v skladu z naravnim Stvarnikovim redom, opisanim v 1. poglavju Svetega pisma. Hoteli so živeti kot gospodarji na zemlji, ki jim je bila izročena. Hoteli so živeti po svojih postavah in naravnih zakonih.«

Rovte_2020_Velušček.doc

Ali bo treba na spomenik čakati nadaljnjih trideset let?

Drugi govornik dr. Anton Velušček je prikazal medvojno in povojno dogajanje v Logatcu. Dejal je, da čeprav že trideset let živimo v demokratični državi, v Logatcu ne zmorejo na javnem prostoru in z javnim denarjem postaviti spomenika v trajen spomin na žrtve revolucionarnega nasilja, žrtve ponorelih mučiteljev in eksekutorjev, žrtve krvoločne ideologije.


O komunističnih zločinih v Logatcu je govoril dr. Anton Velušček. Foto: Ivo Žajdela


»Spomenik bi mimoidoče opominjal na posledice, ko se človek pobrati s hudičem. V sedanjem rodu Logatčanov, predvsem zelo preizkušanih Rovtarjev, vse tja do Šentjošta in Butajnove, je gotovo veliko takih, ki ga v srcu še vedno pričakujejo.

Ali bo torej treba nanj čakati nadaljnjih trideset let, ali celo morda na novo morijo, da bomo končno doumeli in za Logatec z okolico opravili nujno potrebno civilizacijsko dejanje?«


Vaški stražarji, branilci vaških okolij pred partizanskim nasiljem. Foto: Ivo Žajdela


Govori so v priponkah.

Rovte_2020_Štumpf.doc Rovte_2020_Emeršič.doc Rovte_2020_Velušček.doc