Spominska slovesnost v Rovtah
Spominska slovesnost v Rovtah
Mašo je daroval upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
V Rovtah je v nedeljo, 25. avgusta, Nova Slovenska zaveza pripravila spominsko slovesnost in mašo za umrle domobrance. Slovesnost je imela tri poudarke. Spomnili so se 75. obletnice postavitve Marijine kapele, posvečene Mariji, Kraljici Slovencev. Postavili so jo rovtarski domobranci 5. novembra 1944 v spomin na vse žrtve prve in druge svetovne vojne.
Blagoslovil jo je takratni logaški župnik Skubic, spominske plošče je odkril domači župnik Zalokar. Zbrano množico je nagovoril domobranski kurat nadporočnik Franc Kunstelj. Seznam žrtev so dopolnili leta 1993 in tako zapisali žrtve od posvetitve kapelice do konca vojne ter žrtve vojne za samostojno Slovenijo. Posebej so pred cerkvijo postavili farne plošče, na katerih so zapisali imena žrtev povojnega nasilja.
75. obletnica protikomunističnega shoda
Spominska kapela iz leta 1944
Spomnili so se tudi 75. obletnice protikomunističnega shoda, ki je bil v nedeljo, 27. avgusta 1944 v Rovtah. Udeležil se ga je tudi prezident Ljubljanske pokrajine general Leon Rupnik s soprogo in sinom Vukom. Na sliki pred cerkvijo smo lahko videli fotografijo, na kateri je Marija Kogovšek, mati nedeljskega govorca Janeza Zorca, generalu Rupniku pripela šopek na prsi. Hkrati so slovesno obhajali evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Marija Kogovšek, mati nedeljskega govorca Janeza Zorca, pripenja generalu Leonu Rupniku šopek na prsi.
Potreba po resnici velja za vsa področja naših odnosov
Mašo za žrtve prve in druge svetovne vojne ter vojne za Slovenijo je daroval upokojeni nadškof dr. Anton Stres. Dejal je, da potreba po resnici velja za vsa področja naših odnosov: v družini in v soseski, v narodu in državi in tudi med državami na svetu. Ena izmed bistvenih potez vsakega totalitarnega režima, kjer se še posebej izkazuje njegova totalitarnost, je lažna propaganda, ki je nasilje nad resnico.
Zbrane je nagovoril dr. Janez Zorec.
Zaščitimo pravico do izražanja mnenj
Spomnil je, da ima vsaka izrečena ali pisana beseda težke posledice, posebej še, če je poslana v javnost. »Zato zahteva visoko stopnjo odgovornosti. Svoboda govora in izražanja je vsekakor velika vrednota in je zaščitena s pravico do nje, a ta pravica se nikakor ne sme sprevreči v pravico do laži in obrekovanja. Prav je, da ščitimo pravico do izražanja mnenj, a nič manj ni potrebna zaščite temeljna in neodtujljiva pravica do dobrega imena, pravica do domneve nedolžnosti, dokler se s pravnomočno sodbo ne dokaže nasprotno.«
V Rovtah so prevzeli odgovornost
Po maši je bila pred spominsko kapelo iz leta 1944 na vaškem trgu spominska slovesnost. Zbrane je nagovoril dr. Janez Zorec, ki je spomnil na partizanske umore nasprotnikov revolucije, laikov, duhovnikov in redovnikov, preprostih ljudi ali premožnih kmetov, drugih uglednih osebnosti in voditeljev.
»Posplošena zarota proti človeški dostojanstvenosti in narodni enotnosti, je narodu željnemu miru, naložila na ramena težki križ samoobrambe, na katerem je proti izdajalskemu in uničevalnemu barbarstvu stal napis častnega načela Za Boga, narod in domovino.
Zgodovina bo vedela opisati niz samoobrambnih pobud naroda, prepuščenemu samemu sebi, pri katerih so Rovte, tudi z nekaterimi mojimi sorodniki na čelu, med prvimi prevzele odgovornost.«
Rovte, pridiga Anton Stres, 25. 8. 2019.docRovte, govor Janez Zorec, 25. 8. 2019.doc
Fotografije: Ivo Žajdela