Ta dan je za starše, ki so izgubili otroka v spontanem splavu, umetnem splavu, izven maternični nosečnosti, nesreči, bolezni, samomoru, starše, ki so otroka izgubili kot posledico operacije ali kako drugače tragično lahko tudi dan intenzivnejšega žalovanja za svojim otrokom, za izgubo prihodnosti in vsega, kar bi z otrokom še lahko doživeli. 

Spominske svete maše so se udeležili tudi drugi žalujoči svojci. K Jezusu in Mariji so prinesli težke preizkušnje, bolečino, žalost, jezo, obup, težo, krivdo, solze. Ob koncu so organizatorjem iz Zavoda Živim mnogi podelili svoje zgodbe, mnogi so tudi sprejeli povabilo za sveto spoved. Br. Miro Pavšek, kapucin iz Vipavskega Križa, je sočutno vodil sveto mašo in udeležence pri pridigi opogumil, da prihajajo k Jezusu, nebeški hrani, ki nam pomaga preživeti težke preizkušnje.

Ob koncu je v srcu ostala hvaležnost, da je v Cerkvi prostor za žalujoče, da niso spregledani ter da je prav tu, pri Jezusu in Mariji, varen prostor za žalovanje in edini kraj, kjer dobimo moč za nov dan. Jezusu in Mariji lahko predamo svojo težo, da v zameno prejmemo mir, hvaležnost in svobodo.