Plemenita ekumenska prizadevanja na narodni in mednarodni ravni bogati še posebej krepi vsakoletna julijska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem v spomin na vojne ujetnike, ki jih je leta 1916 med gradnjo ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Večer prej se v župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije v Kranjski Gori obhaja tradicionalna slovesna maša za umrle ruske ujetnike v nesreči na Vršiču in padle v prvi svetovni vojni.

Koncert pred slovesno mašo. FOTO: Jože Potrpin

Danes, v petek, 30. julija, jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, somaševali so upokojeni celjski škof in predsednik Komisije za edinost in medreligijski dialog Stanislav Lipovšek, ki je bil ob tej priložnosti tudi avtor pridige, dekan Teološke fakultete dr. Janez Vodičar, domači župnik Janez Šimenc in drugi duhovniki. 

Predstavniki pravoslavne delegacije. FOTO: Jože Potrpin

Slavja so se udeležili tudi nadškof Tichon, vodja delegacije Ruske pravoslavne Cerkve s spremstvom, predstavnik Srbske pravoslavne Cerkve, ljubljanski paroh Borislav Livopoljac, Leon Novak, škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji, predstavniki oblasti in drugih ustanov in člani Komisije za ekumenizem in medreligijski dialog pri Slovenski škofovski konferenci. Pred mašo je bil na trgu in v župnijski cerkvi koncert pravoslavnega cerkvenega zbora iz Münchna in mešanega pevskega zbora Kranjska Gora.

V soboto, 31. julija, pa bo prav tako v Kranjski Gori dana na ogled priložnostna razstava dr. Uroša Koširja, poimenovana »Vršič in raziskovanje dediščine 1. svetovne vojne«, ki je nastala v okviru raziskovalnega projekta »Med vojno in mirom – Arheologija Vršiča kot zaledja prve svetovne vojne in stičišča svobode, ujetništva, kultur, narodov in verstev«. V avgustu bo razstava v skednju tukajšnje Liznjekove domačije.

Ob [...] tragediji pripadnikov ruskega naroda, smo hvaležni za vse pobude, ki so bile v teh letih storjene, da so rajni dobili primerno spominsko obeležje in da je ta kraj bolečega spomina postal simbol miru, prijateljstva in sodelovanja, kraj molitve in srečanja med predstavniki ruskega in slovenskega naroda, kraj srečanja med predstavniki Ruske pravoslavne Cerkve in predstavniki Katoliške Cerkve in krščanskih Cerkva, ki delujejo v Sloveniji, pa tudi kraj srečanja s predstavniki drugih verskih skupnosti, ki so s svojimi vojaki sodelovale v prvi svetovni vojni. Zelo smo hvaležni Bogu, ki vodi naša srca in pota človeške zgodovine, da smo evropski narodi, po boleči izkušnji prve in tudi druge svetovne vojne, vendarle prisluhnili Božjemu klicu in postali prijatelji in sodelavci za božje kraljestvo, za mir v svetu, za medsebojno sodelovanje, za varno in srečno sedanjost in za svetlo prihodnost. (Odlomek iz pridige Stanislava Lipovška)

Stanislav Lipovšek med pridigo. FOTO: Jože Potrpin