Rojstvo Janeza Krstnika v Cerkvi praznujemo kot slovesni praznik, s čimer se ravnamo po Jezusovim besedah, da »med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika« (Mt 11,11).

Janezova vloga je bila ob prehodu iz stare v novo zavezo tako pomembna, da jo je napovedal že prerok Malahija: »Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj« (Mal 3,1). Na to napoved se kasneje navezuje tudi odlomek iz Matejevega evangelija: »Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj« (Mt 11,10).

Janez Krstnik. FOTO: Arhiv Družine.
Janezovo rojstvo je Bog po angelu slovesno naznanil njegovemu očetu Zahariju, o čemer evangelist Luka poroča v prvem poglavju svojega evangelija. Janezovo rojstvo so spremljali čudežni dogodki in njegov nastop v javnosti se je zdel evangelistu Luku tako pomemben, da ga je časovno celo zelo natančno opredelil.

»Bog je milostljiv« 

V cerkvenem koledarju se spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo, rojstvo njegove matere Marije pa praznujemo 8. septembra. Edini svetnik, katerega rojstva se še spominjamo s posebnim praznikom, je prav Jezusov predhodnik Janez.

Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan.

Še posebej pa Janezu Krstniku pristoji »vzdevek« Krstnik zato, ker je krstil Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. O tem dogajanju lahko beremo v Markovem, Matejevem in Lukovem evangeliju.