Prizadele so ogromna območja in ogromno ljudi. Pretresljive podobe deročih vod, uničenih domov in cest so povezale Slovence. Tragediji je sledila največja prostovoljska akcija. Lopate, samokolnice, blatni škornji, zbiranje sredstev za pomoč poplavljenim. Poplave so močno zaznamovale celotno državo. Nekatere močne zgodbe, ki smo jih lani objavili na Družinini spletni strani, ponovno objavljamo in se skupaj z vami spominjamo dogodka, ki nas je pred letom dni pretresel in povezal v solidarnosti.

Mamo štirih otrok je zasul plaz

Mateja Tušek s hčerko Anjo: srečna, da ji je bilo dano še eno življenje. FOTO: osebni arhiv Mateje Tušek

Mateja Tušek, ki skupaj s partnerjem in štirimi otroki v starosti od 4 do 10 let živi v hiši v Poljanah, ob zvoku sirene v petek ob pol štirih zjutraj najprej ni mislila, da je kaj resnega. »Našemu koncu so letošnje poletje vremenske nesreče prizanašale; ni bilo ne toče ne vetra. Pa sva z mojim vseeno šla na balkon pogledat, kaj se dogaja, in zagledala vodo.« Pohitela sta ven, ona kar v pižami, in začela čistiti odtok za hišo, da voda ne bi več vdirala vanjo. Pridružil se jima je Matejin brat in začel odstranjevati mulj, Matejin življenjski sopotnik, ki je bagrist, pa se je lotil dela z bagrom. Mateja je speljevala vodo stran od hiše kakšnih 50 metrov nad hišo, ko je zaslišala bratovo vpitje: »Mateja, umakni se!« Ozrla se je nazaj in zagledala, kako proti njej drvi plaz.

»Vse sem spustila in stekla. Potem pa me je samo zagrabilo in me odneslo. Občutek sem imela, kot da se valim. Premetavalo me je levo in desno. Bila sem v ležečem položaju, opletala sem z obema rokama in si na vso moč prizadevala, da bi gledala svetlobo, da bi lahko dihala. Rekla sem si, jaz danes še ne grem v nebesa. Tole bom preživela!« Plaz jo je nazadnje odnesel v skladovnico drv, ki so jih ravno pred dvema tednoma naročili za zimo. »Z rokami sem toliko odmetala s sebe blato in polena, da sem začela vpiti: Tukaj sem!« Kmalu je zaslišala bratov glas, prišel je še sosed in mu pomagal, da sta jo odkopala. Preberite celoten prispevek novinarke Katarine Ropret TUKAJ. 

"Hrib je priplaval na cesto. Bilo je grozljivo." 

Komandir PGD Nazarje Sebastjan Solar pokaže, do kod je segala višina narasle vode na gasilskem domu. FOTO: Ksenja Hočevar

Poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar se je v pogovoru za Družino tako spominjal poplav: 4. avgusta ponoči ob 3.35 je iz državnega klicnega centra dobil poziv: zdrs vozila s cestišča, dve osebi ujeti v vozilu. »Takrat v Nazarjah še ni bilo nobenih sledi o poplavi. Ko smo se bližali Ljubnemu, pa so avtomobilske luči obsvetljevale travnike ob poti, videlo se je, da voda že stoji. Hudo bo, sem prvič pomislil. Poklical sem v klicni center, razložil situacijo in prosil, če lahko obrnemo, saj ljudje v vozilu niso bili poškodovani in da lahko zanje poskrbijo lokalni gasilci. Zavrnili so nas, češ da smo bili napoteni mi. Vozili smo naprej in 2 km ven iz Ljubnega avtomobilske luči obsvetlijo podivjan hudournik med hišo in gospodarskim poslopjem mojega dobrega prijatelja – pokličem ga, zbudim in mu povem, kaj se zunaj dogaja. Še kakšnih 200 metrov naprej pa se je zgodil prizor, ki ga nikoli v življenju ne bom pozabil: v ovinku so pred naš avto pridrsele ogromne smreke, še so stale, pobočje je dobesedno drselo, hrib je priplaval na cesto. Bilo je grozljivo.« Naprej niso mogli, gasilski avto so obrnili in se vračali v Nazarje. Že prej so se slišali z rešilnim avtomobilom, bil je poklican k oboleli osebi v Ljubno. Na poti nazaj je bil slabe tri minute za njimi. Na cestišču je bilo vedno več vode, na rondoju v Radmirju je bila voda že do vrha koles gasilskega tovornjaka. Speljali so čez, za njimi je reševalno vozilo na rondoju »odplaknilo«, kot pripoveduje Solar: »Reševalca sta skočila iz avtobila, potegnila ven bolnika, ga naložila na rame, vozilo je odneslo.« 

Ključarja Milana Pečnika, njegovo družino in dva pujsa je po dveh dneh rešil helikopter

Milan Pečnik z ženo in sinom dva tedna po poplavah avgusta 2023 pred hišo v zaselku Rastke v Ljubnem. FOTO: Ksenja Hočevar

V ljubenskem zaselku Rastke v najvišje ležeči domačiji, ki je bila še naseljena, je živela družina cerkvenega ključarja Milana Pečnika. Voda jim je odnesla povsem dodobra gospodarsko poslopje in večino živali v njem, iz poplavljene hiše so se v zadnjih minutah rešili gospodar z ženo in sinom ter skoraj nepokretno 86-letno taščo; dva dni so bili ujeti na bližnjem hribu v leseni uti – z dveh strani je po grabnih iz hribov divjala voda in blato in pesek, z zgornje strani je neprehoden hrib z grozečimi krušljivimi skalami – po dveh dneh jih je rešil helikopter. "Bog je rešil naša življenja. Čudež je, da v tej hudi ujmi v Savinjski dolini ni bilo nobenega mrtvega. To je Božje varstvo, Bog nas ima rad," je Milan Pečnik, ki je tudi ključar pri podružnični cerkvi v Rastkah, povedal novinarki Ksenji Hočevar. Preberite celoten prispevek TUKAJ.

Družina Zager: Voda in zemlja sta jim uničili kmetijo, kapelica ostala nedotaknjena

Nejc Zager na mestu, kjer je do začetka avgusta stala njihova hiša. V ozadju hlev, ki ga je prav tako zasulo, a so ga odkopali, konstrukcija je k sreči ostala cela. FOTO: Marko Mesojedec 

Na kmetiji Zager v zaselku Trbiž v Ljubnem ob Savinji so le nekaj tednov pred vodno katastrofo dokončno obnovili hišo, kjer si je mladi kmet Nejc Zager z družino ustvaril prijeten dom za 5-člansko družino. 

Zemlja jim je zasula hišo do prvega nadstropja ter stari in novi hlev, živali pa so k sreči preživele. »Ob pol petih zjutraj smo zapustili hišo, vzeli smo najnujnejše, čez en breg smo lahko ušli, tam pa so nas čakali sosedje z avtomobili in nas odpeljali k sebi domov. Pri njih smo bili kake tri tedne,« je za Družinin podkast Mladost na kmetiji pojasnil vidno pretreseni Nejc. Situacija je bila še težja zaradi bolezni 6-mesečnega sina Oskarja, ki je bil zaradi bolezni priklopljen na aparat. Ker ni bilo elektrike, so ga še isti dan odpeljali v Klinični center.  

Na vsej domačiji ni bilo objekta, ki ga povodenj ne bi vsaj delno ali popolnoma poškodovala. Edina izjema je bila kapelica, v kateri je bil Marijin kip. "Savinja je drla praktično čeznjo, a je ostala nedotaknjena," je povedal Nejc Zager. "V trenutkih, ko si obupan, se lahko zatečeš samo še k veri. To nam daje moč in upanje, da bo enkrat bolje,« je še dodal Nejc, ki so ga bodrili tudi vsi dobri ljudje, ki so jim doslej pomagali. "Moje hvaležnosti do vseh se ne da opisati z besedami." 

Študentka Monika Kočar je organizirala prostovoljce, ki so pomagali zasuti vasi Bistričici pri Kamniku

Monika Kočar (na fotografiji levo) s prostovoljci, ki so prišli pomagat njeni vasi Bistričici pri Kamniku. FOTO: arhiv Bernarde Mali

Monika Kočar je študentka gozdarstva iz vasi Bistričica pri Kamniku. Ko je v petek ponoči vas poplavil potok Bistričica in takoj nato zasul še plaz, jo je tako ganilo, da se je odločila, da mora nekaj storiti. Sama je prevzela organizacijo prostovoljcev, ki so pomagali očistiti njeno vas.

»Hiše so bile do polovice v blatu in vodi, kletni prostori so bili že zasuti, prav tako avtomobili, ponekod hiše do prvega nadstropja,« je povedala. Material se je s plazom nabiral še nadaljnje tri dni. Bistričani so se sami organizirali, prosili so prijatelje, da so našli bagerista, traktorista in kamion, pa seveda ljudi, da se je lahko pričela sanacija. »Ko sem slišala, da prostovoljci želijo priti pomagat in da jih zavračajo, ker ni bilo varno … Jaz sem hotela, da se pomaga v moji vasi Bistričici in sem prevzela organizacijo,« je preprosto povedala Monika za Družino. Kasneje se je povezala še s prostovoljnim gasilskim društvom, ki ji je pomagalo z informacijami. "Tako vidiš, da so še dobri ljudje na tem svetu in to ti da upanje."

Škofjeloško Hudičevo brv odneslo, znamenje sv. Janeza Nepomuka ostalo

Znamenite Hudičeve brvi ni več, je pa povodenj prizanesla znamenju sv. Janeza Nepomuka. FOTO: Silvo Plavec/FB Turizem pod gradom

Poljanska Sora v Škofji Loki je pri priljubljenem kopališču v Puštalu peneča in deroča, ob poplavah pa je z rušilno in uničevalno močjo podrla eno od znamenitosti mesta – Hudičevo brv. Prizanesla je znamenju sv. Janeza Nepomuka, ki je tudi zavetnik mostov in priprošnjik proti vodnim nevarnostim.