Od leta 1991 do letos so slovenske ceste zahtevale 7628 življenj. FOTO: Oton Naglost



Na tretjo novembrsko nedeljo tradicionalno, že 14 let zapovrstjo (od leta 2007), obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki letos pod sloganom »SPOMINJAJMO se preminulih, POMAGAJMO preživelim in UKREPAJMO za boljšo zdravstveno oskrbo ponesrečencev« poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR).

Na ta dan se po vsem svetu spominjajo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. V Sloveniji priložnostne aktivnosti na predvečer svetovnega dneva izvaja zavod Varna pot, letošnje osrednje prireditve na Žalah in v ljubljanski Mestni hiši pa so zaradi epidemiološkega stanja in z njim povezanih ukrepov odpadle.



Letno 1,35 milijona umrlih na cestah

Po ocenah WHO letno na svetovnih cestah umre okrog 1,35 milijona udeležencev, dnevno torej vsaj 3390 oseb. Poškodovanih je okrog 50 milijonov ljudi, od katerih jih desetina za vselej ostane invalidnih. Ravno prometne nesreče so ta čas vodilni vzrok smrti otrok in mladostnikov, starih od 5 do 29 let. Lani je na cestah v EU po podatkih Evropske komisije umrlo 22.800 ljudi oziroma 23 % manj kot leta 2010 in 2 % manj kot leta 2018.

Kako pa je na slovenskih cestah? Od leta 1991 do letos so zahtevale 7628 življenj, približno 303.238 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. Lani se je v Sloveniji zgodilo 18.861 prometnih nesreč, od tega 91 s smrtnim izidom in 5934 s poškodbami. Umrla sta 102 udeleženca, hudo telesno poškodovanih je bil 814, lahko telesno poškodovanih pa 6757.

Nadškofova poslanica

Ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je vse udeležence v prometu nagovoril tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Dejal je:

»Ta dan je za vse spodbuda k razmišljanju in odgovornosti, zato se želim najprej zahvaliti vsem, ki v svetovnem merilu in našem okolju vsakoletno pripravijo vsebino in spodbude tega dneva, obenem pa tudi organizirajo dogodke, ki nas ozaveščajo v osebni udeležbi v prometu. Čeprav že samo ime dneva nosi v sebi spomin, pa nas letošnji moto vabi k pomoči preživelim.

Preživeli so tisti, ki so doživeli prometno nesrečo in so jih posledice začasno ali trajno zaznamovale. Prizadevati si moramo, da bodo deležni najboljše možne zdravstvene in druge oskrbe. Ukrepanje v tej smeri pomeni najprej storiti vse, da bo ponesrečencev čim manj – imeti dobro oskrbovane avtomobile in druga prometna sredstva, pa tudi poskrbeti za dobre ceste. Oboje pa ne more nadomestiti odgovornega voznika, ki ob upoštevanju prometnih predpisov in razmer za vožnjo stori vse, da bi on in tudi vsi drugi udeleženci v prometu varno prišli na cilj. Če bo udeležencev čim manj, bodo tisti, ki bodo vendarle doživeli nesrečo, deležni tudi boljše zdravstvene oskrbe.



Preživeli pa so tudi tisti, ki so v prometni nesreči izgubili nekoga, ki jim je bil dragocen. Tudi oni potrebujejo pomoč. Ena od oblik pomoči svojcem je, da se skupaj z njimi spominjamo njihovih najdražjih, da jim damo čutiti, da nismo pozabili nanje, da jih nismo pustili v preteklosti, ampak da so bili tudi za nas dragoceni in jih nosimo s seboj.

Kot kristjani pa v izraze sočutja in skrbi za žrtve prometnih nesreči povabimo tudi našega Boga. Blagoslavljamo avtomobile in druga prometna sredstva, da bi bili potniki v njih deležni Božjega varstva. Pri maši se večkrat spominjamo udeležencev v prometu, pa tudi žrtev in njihovih svojcev, da bi bili deležni blagoslova in tolažbe. Kajti tisti, ki ga položimo v Božji spomin, je deležen življenja, ki ne mine.

Zato prosim Boga, naj vsem v prometu pošlje v spremstvo svoje angele, da bodo varno prišli na cilj poti, poškodovane v nesrečah naj podpira pri okrevanju, vsi umrli pa naj bodo deležni luči njegovega pogleda,« je poudaril nadškof Zore.