Borisa Furlana (četrti z desne, z očali), očeta Staše Furlan, so komunisti obsodili na montiranem stalinističnem Nagodetovem procesu leta 1947 na smrt.

Založba Modrijan je izdala dve knjigi s spomini Staše in Aljoše Furlana, hčerke in sina Borisa Furlana, ki so ga leta 1947 obsodili na smrt na Nagodetovem procesu. Spomini Stashe Furlan Seaton Vojna vse spremeni govorijo o tem, kaj se zgodi, ko se ideali srečajo z nečloveškimi ideologijami in nasiljem.

Vojna vse spremeni

Boris Furlan (1894–1957) je bil pravnik in liberalni politik. Leta 1930 se je zaradi fašizma moral z družino umakniti iz Trsta v Ljubljano. Leta 1936 je postal profesor na pravni fakulteti. Marca 1941 se je z družino umaknil v Beograd, od tam v Jeruzalem, Kairo, Južnoafriško republiko in ZDA. Leta 1943 se je preselil v London. Odmaknjen od dogajanja je povsem nekritično podpiral Brozove partizane in Osvobodilno fronto. V začetku leta 1945 je kot član begunske vlade odletel v Beograd, tam pa so ga komunisti takoj izolirali. Spravili so ga v Črnomelj, takoj po prihodu v Ljubljano ob koncu vojne so ga zaprli v »hišni zapor«. Junija 1947 so ga zaprli in na Nagodetovem procesu »obsodili« na smrt. Po štirih letih in pol so ga izpustili, potem pa je do smrti leta 1957 bolan samo še životaril. Sin Aljoša se je v Ameriki ob koncu vojne pridružil Sovjetom in odšel na šolanje za vojaškega pilota v Sovjetsko zvezo. Hči Staša se je leta 1944 kot dvajsetletno dekle pridružila partizanom v Dalmaciji, ne da bi vedela, v kaj se podaja. Čeprav ni bila v bojnih operacijah, je doživljala stalinizem Brozovih partizanov. Po prihodu v Ljubljano je junija 1945 morala emigrirati v Trst in preko Rima v ZDA. Tam se je izšolala in poročila.

Pred leti je v Ameriki napisala spomine, ki smo jih zdaj dobili v slovenskem prevodu z naslovom Vojna vse spremeni (založba Modrijan). V njih je opisala svojo zelo razgibano življenjsko pot. Ta je bila v mladosti lepa, od leta 1944 pa pogosto trpka. Knjiga odlično opisuje stanja, ki govorijo, kaj se zgodi, ko ima človek premalo informacij o nečem in se sreča s krutim svetom idealizacij, ideologij, nasilja in vsakršne nečlovečnosti.

Preko Sovjetske zveze domov

Založba Modrijan je ob tej knjigi izdala še eno, krajši spominski zapis Stašinega brata Aljoše Furlana z naslovom Domov, z zgodbo o šolanju za vojaškega pilota v Sovjetski zvezi po vojni.

Aljoša Furlan je bil eden od treh otrok Borisa Furlana. Dokler v življenje ni posegla vojna, je družina Furlan živela v Trstu, nato pred fašističnim režimom zbežala v Ljubljano, od tam pa pred vojno preko Carigrada, Jeruzalema, Kaira in Cape Towna v New York. V Ljubljani je ostal le sin Borut. Aljoševa sestra Staša se je z mamo preko Londona pozneje vrnila v Jugoslavijo, kjer se je pridružila partizanom v Dalmaciji, Aljoša pa je še mladoleten v Ameriki ostal sam. Tu se začne zgodba te knjige – pripoveduje o priložnostnih delih, ki jih je moral opravljati, če je hotel preživeti, o opravljanju mature na Gimnaziji Georgea Washingtona v New Yorku in največ o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk. Ta pot ni bila tako preprosta, kot je lahko danes. Aljoša Furlan je potoval z ladjo, pot ga je iz Portlanda po reki Columbii vodila na odprto morje, do Aleutov, po Ohotskem morju do Petropavlovska, nato pa z ledolomilcem skozi Laperuzov preliv do Vladivostoka in od tam z vlakom do Moskve in Jugoslavije. Aljoša Furlan je tako še ne dvajsetleten prepotoval domala cel svet. Toda namesto, da bi ostal v Jugoslaviji, je z nekaterimi drugimi odpotoval nazaj v Sovjetsko zvezo, kjer se je izšolal za pilota vojaškega letala.

Leta 1946 je, kot izvemo v predgovoru h knjigi, ki ga je napisala njegova hči Špela Furlan, pisal domov, o tem, kako si ob prihodu želi, da bi bila vsa družina spet skupaj. A ta želja se ni uresničila: »Ko je po dolgih letih končno prišel na Postojnsko 66 v Ljubljani, dóma ni bilo več. Pričakal ga je le brat Borut. Oče je bil v zaporu. Mesec dni pred Aljoševim povratkom je bil na Nagodetovem procesu obsojen na smrt zaradi stikov s predstavniki zahodnih držav. Sestra Staša je odšla za vedno. Pred očetovo aretacijo ji je mama, ko jo je uspela obiskati na Svobodnem tržaškem ozemlju v Trstu, zabičala, naj se nikdar več ne vrača domov. Naj ne zaupa niti njunemu morebitnemu pismu, če bi jo vabila domov, saj bi bilo najverjetneje napisano pod prisilo. Kam naj gre, ji ni znala svetovati. Materi je po vsem tem odpovedalo srce.«

Aljoša Furlan je po vrnitvi postal novinar Dela. Bil je poročevalec, poročal je z Bližnjega vzhoda, spremljal Tita na uradnem obisku v Indiji in Burmi, delal kot poseben poročevalec v sedmih južnoameriških državah ... Umrl je pri 36 letih. Njegova zgodba o potovanju domov dopolnjuje predstavo o usodi, ki je doletela člane družine Borisa Furlana.