Na Koroškem so sorodniki Janka Oitzla izdali knjigo Janko Oitzl. Spomini (Erinnerungen). V njej je opisal nasilje avstrijskih oblasti nad koroškimi Slovenci po koroškem plebiscitu leta 1920.

Janko Oitzl

Janko Oitzl (1877–1971) je bil doma na Polani in je v visoki starosti napisal spomine na razburkane čase vse od let monarhije do druge republike.
Spomini se končajo sredi stavka z opisom dogodkov maja 1945. Rokopis je hranil Blaž Singer, njegov zet in domačin z Mač. Pred leti je prišel v roke Štefanu Pinterju, ki ga je vnesel v računalnik in dal Bojku Singerju, vnuku Janka Oitzla. Ta je spomine svojega deda prevedel v nemščino, ravno za 100. obletnico koroškega plebiscita, ki je bil ključni dogodek v življenju Janka Oitzla.

Janko Oitzl je bil vedno zvest svojemu narodu
Vnuk Janka Oitzla Bojko Singer in založnik te zelo pomembne knjige je v njej v uvodni besedi zapisal, da ko je njegov ded Janko Oitzl leta 1967 napisal svoje spomine, se je ozrl na 90 let dolgo, doživetij polno življenje. »Janko Oitzl je bil moški visoke aristokratske postave, ki se je zavedal svojega slovenskega izvora in je bil vedno zvest svojemu narodu. Bil je patriot v najboljšem pomenu besede; tuja mu je bila vsakršna nacionalistična prenapetost, vseeno od katere strani je prišla.«
Rodil se je leta 1877 v majhni slovenski vasi Grpiče pri Beljaku kot podanik cesarja Franca Jožefa, pri dveh letih je postal polsirota, pri 16 letih pa polna sirota. Izučil se je za mizarja v Beljaku, se odpravil kot novopečeni pomočnik na bolc na Salzburško in Tirolsko, preden so ga vpoklicali k vojakom v Klosterneuburg.
Pri vojakih se je očitno izkazal, saj je lahko po končanem vojaškem roku vstopil v cesarskokraljevsko žandarmerijo, kjer je hitro napredoval. Po nekaj postajah je leta 1907 postal predstojnik žandarmerijske postaje na Bistrici v Rožu, spoznal tam Uršo Kuraš in se z njo poročil. Rodilo se jima je pet otrok.


Knjigo je uredil Štefan Pinter. Foto splet
Koroška oblast je Janku Oitzlu in njegovi družini odvzela avstrijsko državljanstvo
V teku predplebiscitnih in poplebiscitnih dogodkov je izgubil svoje mesto pri žandarmeriji. Takoj po plebiscitu se je moral novembra 1920 celo za nekaj mesecev umakniti čez novo mejo na Karavankah (do marca 1921). Takrat je nova koroška oblast njemu in vsej družini vzela avstrijsko državljanstvo. Vrnili so mu ga šele v drugi republiki v petdesetih letih 20. stoletja, prisodili so mu tudi majhno pokojnino. Ponosen kot je bil, se je je dolgo branil. Končno ga je družina le prepričala, tako da je bil v starosti kot upokojenec vsaj bolniško zavarovan.
Kot majhen kmet se je moral prebijati sko­zi življenje, brez socialnega ali bolniškega zavarovanja zase in za svojo družino. Kot da teh izzivov še ni bilo dosti, se je pridružila kot breme še nacionalsocialistična oblast, posebno v zadnjih letih vojne, ko so se na dvojezičnem območju južne Koroške pojavili partizani in je slovensko prebivalstvo bilo osumljeno, da z njimi sodeluje. A tudi ta čas je Janko Oitzl prestal s pokončno držo. Družina se je prebijala skozi življenje s pridelki na majhni kmetiji pri Jakmu na Polani, s čebelarjenjem in mizarskimi naročili. Janko Oitzl je umrl leta 1971, pokopali so ga na pokopališču v Svečah.

Janko Oitzl je spomine napisal z roko z zelo lepo pisavo
Vnuk Janka Oitzla Bojko Singer je v knjigi pravilno zapisal, da so dedovi spomini dragoceno pričevanje, ki je vredno, da ga posredujejo širšemu, tudi nemškemu krogu bralcev (zato ga je prevedel v nemščino, tako da je knjiga dvojezična). »Seveda predpostavljajo poznavanje zgodovinskih povezav in krajevnih okoliščin. Da bi olajšal razumevanje, sem prevod njegovih zapisov komentiral in dodal poglavju o dogodkih okrog koroškega plebisicita leta 1920 kratek zgodovinski uvod. Poleg tega sem besedilo strukturiral, razčlenil na pet poglavij in jim dodal naslove.«
Janko Oitzl je spomine napisal z roko z zelo lepo pisavo. Tudi slovenščina je zelo lepa, čeprav ni hodil v slovenske šole, naučil se je je kot vnet bralec slovenskih knjig. Rokopis dal sinu Blažu Singerju, in mu naročil, naj ga dopolni z opisom dogajanj po drugi svetovni vojni, kar se ni zgodilo. Rokopis je v 90. letih prišel v roke Štefanu Pinterju (možu Oitlzove vnukinje Marice), ki ga je vnesel v računalnik, obdelal in komentiral.
Knjiga Janko Oitzl. Spomini (Erinnerungen) sta v samozaložbi izdala Štefan Pinter in Bojko Singer (sin Oitlzove hčerke Pavle). Naročiti jo je mogoče pri Štefanu Pinterju: stefan.4@gmx.at.
Janko Oitzl, Ostanite to, kar ste, Nedelja, 11. 10. 2020

Gustav Januš: pesmi in slike iz prve ustvarjalne dobe
Krščanska kulturna zveza, KPD Planina in Mohorjeva založba so ob osemdesetletnici pesnika in slikarja Gustava Januša izdali knjigo Brez kategorij, Pesmi in slike iz prve ustvarjalne dobe.
Pesnik in slikar Gustav Januš se je rodil leta 1939 v Selah na Koroškem. Doraščal je na Zgornjem Kotu, od leta 1946 do 1952 je obiskoval ljudsko šolo na Bajdišah, od leta 1952 do 1960 pa malo semenišče na Plešivcu. Po maturi se je najprej odločil za študij teologije, ki ga je po komaj enem semestru opustil. Po enoletnem maturantskem tečaju je nastopil svoje prvo mesto kot učitelj na ljudski šoli v Št. Lipšu. Od leta 1971 do upokojitve leta 1998 je poučeval na glavni šoli v Št. Jakobu v Rožu. Učil je slovenščino in likovno vzgojo ter tako povezoval dolžnost z nagnjenji, nič manj zagreto in zavzeto pa fiziko in kemijo.
Januš kot pesnik piše modernistično in v svobodnem verzu. V pesmih satirično predstavlja koroško stvarnost in meditativno pripoveduje o splošnih eksistenčnih problemih. Do leta 1981 je večino svojih besedil izdal v reviji Mladje, od leta 1961 naprej je bil sodelavec revije in od 1971 do 1981 kot urednik pristojen za lirski del. Izdal je več pesniških zbirk.
Kot slikar je od leta 1969 razstavljal v številnih skupinskih razstavah in imel nad 70 samostojnih razstav doma in po svetu. Njegov likovni jezik je podobno kot pesniški tudi izrazito metaforičen in modernističen. Prejel je več uglednih nagrad, med njimi Prešernovega sklada (1985), Tischlerjeve nagrado Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev (2008).

Pisani svet na Rebrci
Krščanska kulturna zveza je izdala knjižico Pisani svet na Rebrci (1979–2019), zbornik ob 40-letnici Tednov mladih umetnikov na Rebrci, ki jih prirejajo Mladinski center Rebrca, Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina.
Zbornik obsega štiri poglavja: spremne besede, zapise umetnikov in strokovnih mentorjev, mnenja in spomine spremljevalcev ter preglednico terminov, tem, seznam umetnikov in spremljevalcev, vse od leta 1979.

Zbornik o dejavnosti Krščanske kulturne zveze 
Ob svojem občnem, zboru, 25. novembra 2019, je Krščanska kulturna zveza predstavila obširen zbornik s poročili, seznami prireditev in slikovnim gradivom v zvezo včlanjenih društev ter lastnih prireditev v preteklih treh letih.
Zbornik daje dober pregled kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev in na izpoveden način prikazuje smer kulturnega razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zbrani podatki zrcalijo prizadevnost slovenskih kulturnih društev in skupin, izpostavljajo vrhunske in jubilejne dogodke ter dajejo bralcu vpogled v kulturno ustvarjanje in težišče dela pri posameznih društvih.
Zbornik izhaja vsaka tri leta in predstavlja dejavnost zadnjih treh let. Zbrani podatki nas seznanijo z bogastvom raznolike dejavnosti Krščanske kulturne zveze na avstrijskem Koroškem.