Izdali so novo, dopolnjeno izdajo knjige kratkih zgodb Borisa Pahorja Grmada v pristanu.

Ob kratkih zgodbah Grmada v pristanu, Metulj na obešalniku, Brodolom, Rože za gobavca, Orient-ekspres in Nesluteno vprašanje so objavljeni še odlomki iz romanov Nomadi brez oaze in Parnik trobi nji ter črtici Žrelo kamnitega leva, ki je bila leta 1959 uvr­ščena v zbirko Kres v pristanu, in Posta­nek na Ponte Vecchio, ki je doslej izšla le v francoski ter italijanski izdaji knjige.

Grmada v pristanu je eno izmed temeljnih knjižnih del Borisa Pa­horja. Zbirka zajema izbor nje­govih zgodnejših kratkih zgodb. V njej se zgodovinsko dogajanje prepleta z avtorjevimi osebnimi doživetji in motivi, ki zaznamu­jejo njegov celotni knjižni opus: mesto Trst, raznarodovalna faši­stična politika, problem nacio­nalne ozaveščenosti ter zaveza­nost maternemu jeziku.

Naslov Grmada v pristanu nakazuje na požig italijanskih nacionalistov Narodnega doma v Trstu, središča in simbola prisotnosti Slovencev v tem mestu, na zločin, ki je v avtorju in drugih Slovencih na Tržaškem pustil neizbrisni pečat.

Spomini Cilke Žagar, izseljenke v Avstraliji

Cilka Barbič, por. Žagar, se je rodila v vasi Dobrava ob Krki leta 1939. Otroštvo je preživela v vojnem času in težkem obdobju po njem.

Dokopala se je do učiteljskega poklica, našla si je življenjskega sopotnika in zaradi težkih izkušenj, ki jih je on imel z režimom, leta 1963 odšla v Avstralijo.

Potem ko je pridobila tamkajšnjo izobrazbo, je poučevala aboridžinske otroke ter se veliko posvečala kulturi in usodam domorodcev.

Že od nekdaj jo je privlačilo pisanje. V Avstraliji je je izdala vrsto leposlovnih knjig, tako s področja poezije kot pripovedništva, v slovenskem in angleškem jeziku.

V knjigi bralec dobi vpogled v izseljensko problematiko

V spominih, naslovljenih Levo krilo, desno krilo, ista ptica, najdemo prikaz njene življenjske poti od rodne Slovenije do Avstralije, ki je spretno pretkana s poetičnimi vložki, z dnevniškim zapisom in fotografijami, besedo pa daje tudi svojim bližnjim in »varovancem«, aboridžinom.

V knjigi bralec dobi vpogled v izseljensko problematiko.

V pripovedovanju se avtorica ne izogiba soočenju s težkim časom vojne, povojnega režima, dogajanja znotraj širše družine in lastne notranjosti.

Tudi v avstralskem obdobju se njeno pripovedovanje razteza od družine do povezovanja z izseljenci, splošnega izseljenskega okolja in zanimivega, a hkrati tragičnega sveta domorodcev.

Gre za obračun prehojene poti in spravo s samim seboj.

Portreti Cilke Žagar Vir: splet

Marta Ascoli: Auschwitz je tudi tvoj

S pričevanjskimi spomini Auschwitz je tudi tvoj Tržačanka Marta Ascoli, ki sta jo 29. marca 1944 dva esesovca odgnala najprej v tržaško rižarno, zatem so jo Nemci odpeljali v nemška taborišča Auschwitz, Birkenau in Bergen-Belsen, kjer je tudi dočakala osvoboditev 15. aprila 1945, opozarja na tragedijo, ki jo je doživela neka družina, judovski narod in celotno človeštvo.

Odločno nas opominja, da je Auschwitz naša skupna dediščina, simbolični kraj največje nezaceljene rane v zgodovini dvajsetega stoletja.

Spremno besedo v knjigo je napisal Boris Pahor, ki je prav tako doživel osvoboditev istega dne v taborišču Bergen-Belsen.

Izvirnik v italijanščini je z naslovom Auschwitz è di tutti izšel leta 1998 pri tržaški založbi Lint, leta 2011 pa je knjigo izdala osrednja italijanska založba Rizzoli.