V Narodni in univerzitetni knjižnici so v četrtek, 27. oktobra podelili listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta UNESCO. Prvi izbor predlogov pisne dediščine sestavlja deset enot, ki imajo svojo prepoznavno nacionalno pomembnost. Med deseterico so tudi Stiški rokopis (iz okoli leta 1428), Biblija Jurija Dalmatina (1584) in Knjižnica frančiškanskega samostana Novo mesto (1469 – 1800). Za slednjo je listino sprejel frančiškan p. Tomaž Hočevar. Knjižnica sodi med najstarejše knjižnice na Slovenskem, ki je še danes na prvotni lokaciji. 

Frančiškan p. Tomaž Hočevar je skrbnik novomeške frančiškanske knjižnice, ki hrani približno 20 tisoč dragocenih knjig. FOTO: arhiv NUK

Na podelitev listin v NUK so prišli skrbniki ustanov, ki hranijo dragocene listine, med njimi tudi frančiškani p. Edvard Kovač, p. Gregor Kos in p. Tomaž Hočevar. FOTO: Ksenja Hočevar

Listine podeljuje Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost je Odbor prejel 75 kandidatur, »kar priča o vidnem bogastvu pisne in širše dokumentarne dediščine, ki se hrani v slovenskih kulturnih in drugih ustanovah«. 

Stiški rokopis iz okoli leta 1428 hrani Narodna in univerzitetna knjižnica in velja za enega najpomembnejših slovenskih srednjeveških besedil. FOTO: arhiv NUK

Seznam prvih desetih – poleg že omenjenih so na seznamu še Serija listin grofov Celjskih (1262 – 1456), Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev (druga polovica 16. stoletja), Ptujski mestni statut (1513), Prešerniana (19. stoletje), Pietro Coppo, Piranski kodeks De summa totius orbis (1524 – 1526), Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja (1696) in Taboriščni tarok umetnika Borisa Kobeta (1945) - se bo na nacionalni ravni dopolnjeval na vsake tri leta.

Taboriščni tarok umetnika Borisa Kobeta iz leta 1945 hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Slikar in arhitekt Kobe ga je naredil v koncentracijskem taborišču Allach. Gre za edinstven pričevalski dokument, ki je hkrati, kot so zapisali v utemeljitvi »edinstven umetniški izdelek z dokumentarno vrednostjo. edinstven tudi kot opomin celotnemu človeštvu.« FOTO: Ksenja Hočevar

Novomeška frančiškanska knjižnica hrani 39 inkunabul in več srednjeveških kodeksov. FOTO: arhiv NUK