15. julija 1949, torej pred skoraj natančno 75 leti, je na Kočevsko pripeljal strašljiv transport: v njem so bile interniranke v žensko delovno taborišče, ki je bilo v opuščeni nekdanji kočevski vasi Ferdreng (danes Podlesje) ustanovljeno po ukazu tedanjega ministra za notranje zadeve Borisa Kraigherja. Prvemu velikemu transportu je v naslednjih tednih sledilo še nekaj in skupna »vsota« taboriščnic se je povzpela na okoli 800.

Šlo je za, če si izraz izposodimo od pravnika dr. Petra Jambreka (v Ferdrengu je bila zaprta tudi njegova mama Rajka Cotič Jambrek) »zločinke brez zločina«, ki jih je povojni totalitarni režim dobesedno proizvajal po tekočem traku večinoma z administrativnimi kaznimi brez kakšnih koli dokazov o dejanski krivdi. Te ženske – med njimi je bilo več deset redovnic – so bile »učbeniški primer umetno ustvarjene deviantnosti v funkciji celovitega projekta kaznovanja kot procesa utrjevanja ideološko-normativnih temeljev (totalitarnega) sistema«, kot je v zborniku Ženska taborišča zapisal urednik Jambrek.

Žene in dekleta so bile v taborišču izpostavljene najhujšim oblikam trpinčenja, s katerim so jih želeli prevzgojiti v socialističnem duhu. FOTO: Bogomir Štefanič

Žene in dekleta so bile v taborišču izpostavljene najhujšim oblikam trpinčenja, s katerim so jih želeli prevzgojiti v socialističnem duhu. Za marsikatero med njimi se je to telesno in psihično lomljenje po strahotni izkušnji Ferdrenga od začetka novembra 1949 nadaljevalo še v Škofji Loki in Rajhenburgu.

Marsikdo v slovenski družbi zavestno miži pred tem trpljenjem, na kar med drugim kaže poniglava ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki so ga je maja lani dobesedno čez noč »privoščila« sedanja izvršna oblast, češ, »naš« komunizem pa res ni bil zločinski, temveč »emancipatoričen«. (Če si dovolimo cinično opazko: res je bil emancipatoričen zlasti do ženk, saj je poskrbel za to, da je bil delež ženk med političnimi zaporniki v prvih povojnih desetletjih kar četrtinski!)

Poštenjak bo povsod umolknil nad pošastnostjo zla, ki so ga sposobna od sle po oblasti zaslepljena človeška bitja.

Jasen odgovor na take zablode je ponudil lanski ferdrenški maševalec in govornik dr. Janez Juhant. Med drugim je dejal: » … če imamo za nacistično ali fašistično trpinčenje posluh in razdelana merila, pa se nekateri pri nas delajo, kot da bi bilo komunistično kaj drugačno. Dostojen človek se ne bo spraševal po razliki med Auschwitzem, Srebrenico na eni in Ferdrengom, Škofjo Loko, Teharjami in Rajhenburgom na drugi. Poštenjak bo povsod umolknil nad pošastnostjo zla, ki so ga sposobna od sle po oblasti zaslepljena človeška bitja. Za vse, kar so počeli komunistični veljaki v Podlesju nad ženskami ali nad domobranci v Kočevskem Rogu ali drugod po Sloveniji, veljajo ista merila kot za druga trpinčenja pri nas ali po svetu.«

V imenu teh istih meril bo tudi letos v Ferdrengu/Podlesju v nedeljo, 8. septembra, ob 11. uri ob 75. obletnici vzpostavitve taborišča za »družbeno koristno delo« spominska slovesnost. Maši bo sledil kulturni program, zbrane bo nagovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič ml.