Svet danes zaznamuje mednarodni dan migrantov, katerih pogosto tragična usoda je spričo migrantskega vala v Evropi letos morda v ospredju bolj kot v preteklosti. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) poziva, da se ob mednarodnem dnevu v spomin na migrante, ki so umrli na poti v boljše oz. varnejše življenje, pripravi bedenje ob svečkah.

Generalna skupščina Združenih narodov je 18. december za mednarodni dan migrantov leta 2000 razglasila spričo njihovega naraščajočega števila na svetu. Že leta 1990 je na ta datum sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh migrantskih delavcev in njihovih družin.

Mednarodna organizacija za migracije želi letos na ta dan predvsem spomniti na pogosto tragično usodo migrantov. V spomin na smrt ali izginotje ljudi, ki so v iskanju varnejšega življenja na težavni poti po puščavah in morjih letos izgubili življenje ali jih še vedno pogrešajo, je IOM že oktobra pozvala, da se ob mednarodnem dnevu po vsem svetu pripravi bedenje ob svečah.

IOM je poleg tega sprožil kampanjo Jaz sem migrant (#iamamigrant) ter zagnal spletno stran iamamigrant.org, na kateri lahko migranti z vsega sveta delijo svoje življenjske zgodbe. Podobne kampanje so v zadnjih tednih sprožili tudi po številnih državah.

V Sloveniji je kot odgovor na izzive migracij, večkulturnost slovenske družbe in neustrezno retoriko v zvezi s priseljenci v teku projekt Vsi smo migranti, v okviru katerega organizirajo številne dogodke po državi.

Po podatkih IOM je od začetka leta do 14. decembra obale Evrope doseglo 933.776 ljudi, 3619 jih je na nevarni morski poti izgubilo življenje.

Med množicami, ki so se odpravile na nevarno pot na staro celino, so tako ljudje z vojnih kot drugače kriznih držav, v državah članicah EU pa so spričo migrantskega vala v zadnjih mesecih začeli poudarjati razliko med begunci in ekonomskimi migranti oz. to, kdo je upravičen do azila oz. svetlejše prihodnosti na njihovih tleh in kdo ne.



Posledica tega je, da države na evropskem obrobju na svoje ozemlje poslej spuščajo le še begunce iz od vojne razdejanih držav - Sirije, Afganistana in Iraka.

Zaradi tega je bila grško-makedonska meja pred tedni prizorišče protestov zavrnjenih migrantov, prihajalo je tudi do spopadov z varnostnimi organi. Grške oblasti so zavrnjene ljudi nato pred dnevi začele odstranjevati z meje. Odpeljali so jih v begunske centre v Atene, od koder naj bi jih vračali v njihove države izvora.

Migrantska kriza je zajela tudi Slovenijo. Od oktobra je njeno ozemlje prečkalo že več kot 330.000 migrantov. Večina jih je Slovenijo kmalu po prihodu tudi zapustila, za mednarodno zaščito je do torka zaprosilo 127 ljudi. Doslej so pristojni rešili 45 prošenj, od tega so štirim prošnjam za mednarodno zaščito ugodili.

"Slovenija si v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki prizadeva za njihovo humano obravnavo in oskrbo," ob tej priložnosti zagotavljajo na zunanjem ministrstvu.

Je pa Slovenija ob begunski krizi zaradi bojazni, da bi prebežniki k nam prihajali razpršeno ter v državo ne bi vstopali v za to predvidenih vstopih točkah, del meje s Hrvaško obdala z žično ograjo, kar je razburilo mnoge lokalne skupnosti. Ograjo naj bi umaknili, ko bo begunski tok usahnil.

Foto: Tatjana Splichal