Na predstavitvi in počastitvi spomina na uglednega dr. Lovra Šturma so sodelovali zgodovinar dr. Stane Granda, Janez Kajzer, arhivar Tone Krampač in Peter Hawlina, povezovala jo je Breda Sturm (Inštitut Karantanija), hčerka dr. Šturma.

Vsi štirje se dr. Šturma spominjajo kot izjemne osebnosti, ki je s svojo pregovorno umirjenostjo tkal pomembne vezi med ljudmi in temami, ki jih je bilo treba osvetliti v slovenski postkomunistični demokraciji. Poskrbel je za pomembno pravno literaturo ter za osvetlitev in raziskovanje zločinov iz časa komunizma.

Pisatelj, novinar, urednik, sošolec Lovra Šturma s klasične gimnazije in prijatelj ter tudi lektor besedil pri zbirki Družine v 18. stoletju, Janez Kajzer, je iz knjige spominov prebral zelo zanimive odlomke iz njunih mladostnih druženj.

Dr. Šturma je zanimalo tudi rodoslovje. Kako sta z dr. Šturmom sodelovala pri raziskovanju rodovnikov, je govoril dolgoletni predsednik Slovenskega rodoslovnega društva Peter Hawlina.

Dr. Šturm, pobudnik in organizator zbirke Družine v 18. stoletju

Med mnogimi temami, pri katerih dr. Lovro Šturm ni bil le boter, ampak organizator in gonilna sila, je bil tudi zahtevni zgodovinopisni projekt objave enega zelo pomembnih zgodovinskih virov, prvega popisa družin na slovenskem ozemlju iz leta 1754. Za zahtevni projekt je pridobil odlična zgodovinarja, najprej Toneta Krampača iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana, ki že vrsto let transkribira, to je prepisuje v računalnik večinoma zelo težko berljive rokopise, za spremne besede pa zgodovinarja dr. Staneta Grando.

Ker gre za izrazito nekomercialen projekt, je dr. Šturm poskrbel tudi za njegovo finančno podporo. Pridobil je sponzorja »iz Amerike«. Začetni zagon je tako zagotovila Fundacija Bojana in Vide Ribnikar iz Kalifornije, katere pobudnik in skrbnik je bil pokojni ameriški Slovenec Borut Prah. Nadaljevanje projekta in izdajo publikacij so omogočili: telekomunikacijska družba T-2, občina Logatec, občina Vrhnika, Ljubljanska nadškofija in Ministrstvo za kulturo.

Arhivar Tone Krampač, avtor transkripcije popisa družin v 18. stoletju. FOTO: Ivo Žajdela

Popis družin iz leta 1754

Leta 1754 je cesarica Marija Terezija (1740–1780) odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Njegov namen je bil osnova za naborne okraje in zemljiški kataster, oziroma za davčne in socialne reforme. Naredili so ga v dveh izvodih, za Dunaj in posamezno škofijo.

Popis so opravljali župniki in upravitelji župnij po župnijah, saj so bile popisne enote takrat župnije. Podatke so zapisovali v nemškem ali latinskem jeziku na posamezne snopiče. Uporabljali so različne oblike zapisa: narativini (povedni) ali pa delno v tabelah. Popisne pole so ostale v župnijah, sčasoma pa se je del tega arhiva prenesel v Kapiteljski arhiv pri ljubljanski nadškofiji, kjer je ohranjenih 74 izvirnikov župnijskih popisov. Tako te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju danes hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani.

Popisi so se v celotni Habsburški monarhiji ohranili le v Nadškofiji Ljubljana, vendar le za župnije, ki so takrat spadale po njeno upravo. Kje so končali popisi po ostalih škofijah ni znano. Vsi popisi, ki so bili shranjeni na Dunaju, naj bi bili uničeni v požaru v 19. stoletju.

Dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih

74 ohranjenih rokopisnih pol po župnijah iz leta 1754, ki so bile takrat popisne enote, je za uporabnike težko razumljivih, rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnoge so zapisali v gotici. Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki ter z osnovnimi podatki o njihovem življenju postalo v vsem razumljivi obliki dostopno širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev.

Zbirka Družine v 18. stoletju bo imela sedem knjig

Kot prva je leta 2016 izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju, leta 2020 Notranjske družine v 18. stoletju, 2021 pa Družine v 18. stoletju od Doba do Šentjerneja. Zdaj je izšla peta knjiga, Koroške družine v 18. stoletju.

Arhiv ljubljanske nadškofije (NŠAL) ima poleg že prepisanih župnijskih prepisov v hrambi še 32 neprepisanih izvirnih popisov prebivalstva iz leta 1754, 23 z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije in devet z območja današnje Avstrije in Italije (Bela Peč). Tako bosta v zbirki izšli še dve knjigi: Družine Avstrijske koroške in Štajerske družine. Tako bo zbirka transkripcij vseh 74 popisov postala zaključena celota.

Urednika zbirke sta (bila) dr. Lovro Šturm in Breda Sturm. Zgodovinar dr. Stane Granda je za publikacije napisal poglobljene komparativne študije.

Knjige so izšle v sozaložništvu Celjske Mohorjeve družbe, Inštituta Karantanija in Slovenske matice.

Do zdaj so izdali pet zajetnih knjig zbirke Družine v 18. stoletju. FOTO: Ivo Žajdela

Koroške družine v 18. stoletju

Peta knjiga zapisov prvega štetja in popisa prebivalstva na Slovenskem iz leta 1754 Koroške družine v 18. stoletju vsebuje ohranjene prepise prebivalcev župnij Črna na Koroškem, Razbor pri Slovenj Gradcu, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Slovenj Gradec in Šentilj pod Turjakom. Od začetka je bila tudi ta zasnovana kot sklepni projekt za zaokroženo območje nekdanje ljubljanske škofije.

Arhiv ljubljanske nadškofije ima poleg že naštetih župnijskih v hrambi še 32 neprepisanih izvirnih popisov prebivalstva iz leta 1754. Z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije jih je 23: Bizeljsko, Braslovče, Gornji Grad, Griže, Ljubno, Luče, Mozirje, Pilštajn, Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Podsreda, Rečica ob Savinji, Solčava, Sv. Ilj pri Velenju, Sv. Jurij pod Taborom, Sv. Martin pri Šaleku, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Šentjanž na Vinski Gori, Škalce, Šoštanj, Trbovlje, Žusem.

Z območja današnje Avstrije in Italije jih je devet: Bela Peč, Dvor, Lipa, Pliberk, Skočidol, Sv. Nikolaj pri Beljaku, Šentrupert pri Beljaku, Šmihel pod Pliberkom, Vogrče.

Zgodovinar dr. Stane Granda je za publikacije napisal poglobljene komparativne študije. FOTO: Ivo Žajdela

Del standardnega korpusa slovenske zgodovine

Vsak objavljen popis prebivalstva župnije je drugačna socialna zgodba. Nobena od dosedanjih knjig o tej tematiki ni primerljiva z njim. Čeprav celotni opus knjig, ki prinašajo rezultate popisa iz leta 1754, še ni zaključen, že predstavlja del standardnega korpusa slovenske zgodovine.

Tone Krampač pojasni, da so glede uporabnosti popisov iz leta 1754 pričakovanja rodoslovcev prevelika. Poudarja, da so popisi le okvirna orientacija pri iskanju prednikov. Boljši so od Statusov animarumov glede na navedbe služinčadi in podnajemnikov, slabši pa zaradi zavajajočih podatkov o starosti (netočnosti pri navedbi starosti).

Kljub temu, meni, je terezijanski popis iz leta 1754 zgodovinsko zelo dragoceno gradivo. Ti popisi so prvi orisi o velikosti in pestri sestavi slovenske družine. »Na žalost so v primerjavi z poznejšimi popisi nenatančni, saj ne zajemajo podatkov o vseh družinah, ki so živele na območju določene župnije.«

Upa, da bo to arhivsko gradivo večkrat v uporabi. Predvsem pa, da bodo prepisani podatki v knjigah v veliko pomoč pri iskanju prednikov in pripravi različnih znanstvenih in poljudnih razprav.