Zgodovinsko pomembno vlogo duhovnika, pesnika in pisatelja Marka Glaserja (1806 – 1889) pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor bo predstavila arhivistka mag. Lilijana Urlep, razstavljena umetniška dela pa kustos razstave in muzejski svetnik dr. Ferdinand Šerbelj. Slavnostni govornik na prireditvi bo vodja sektorja za nepremično kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Silvester Gaberšček. Zbrane bo pozdravil tudi župnijski upravitelj Sebastijan Valentan.


Glaserjev salon z galerijo umetniških del bodo odprli danes. FOTO: Sebastijan Valentan


Galerija in salon za vrhunska umetniška dela

»Gre za edinstven dogodek, saj bo to prva umetnostna galerija v kraju,« je pred uradnim odprtjem povedal župnijski upravitelj Valentan: »Z vidika arhitekturne stroke govorimo o izjemni umeščenosti galerije v historično stavbo z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino, ki s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture.« Salon v župnišču, ki ga je uredil in opremil že Glaser, je pa doslej služil internim namenom, bodo prav zato poimenovali po njem. Razstavljenih bo prek dvajset umetniških del iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom. V Glaserjevem salonu bo stalna razstava, v galerijskem delu pa možnost občasnih razstav, namenjen bo tudi koncertom.


Med drugim je dal Marko Glaser pozidati kapelice znamenitega križevega pota na Gorco. FOTO: Ivo Žajdela


Kdo je bil Marko Glaser?

Rodil se je leta 1806 v Smolniku nad Rušami. Bil je duhovnik, pesnik in pisatelj in velja za eno najpomembnejših osebnosti tako za (slovensko in avstrijsko) Štajersko in Koroško, saj mu je bl. škof Anton Martin Slomšek, s katerim sta bila osebna prijatelja, zaupal največjo skrb pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. Slomšek je cesarju predlagal, da Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika, in visoko odlikovanje s cesarskega dvora je Glaser prejel le dva meseca potem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru. Glaser – Slomšek ga je imenoval tudi za sodnika pri cerkvenem sodišču – je zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski in da ima akademske ustanove. Odlikovan je bil tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa. Umrl je v Malečniku leta 1889.


Sebastijan Valentan: »Gre za edinstven dogodek, saj bo to prva umetnostna galerija v kraju.« FOTO: Tatjana Splichal


Glaser in Malečnik

Marko Glaser je bil v Malečniku župnik od leta 1843 do smrti leta 1889, torej skoraj pol stoletja. V župniji in tudi širše je pustil izjemen pečat na več področjih. Med drugim je dal pozidati kapelice znamenitega križevega pota na Gorco, furlanski slikar Brollo je v njegovem času poslikal župnijsko cerkev sv. Petra in romarsko cerkev Matere Božje na Gorci, ki velja za štajerski gotski biser. Glaser je bil med začetniki šmarnične pobožnosti na Slovenskem. Prizadeval si je, da bi tudi dekleta prišla do izobrazbe, v ta namen zgradil samostan in povabil v Malečnik šolske sestre, ki so začele vzgojno-izobraževalno dejavnost. Za kmete je prirejal sadjarske in druge tečaje, bil je prenovitelj duhovnega in kulturnega življenja v kraju in daleč naokrog.

O razstavljenih umetninah v galeriji in salonu ter o pomembnosti novega razstavnega prostora na obrobju štajerske prestolnice pa v novi tiskani Družini.