V znanstveni reviji Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je Damir Globočnik raziskal okoliščine postavitve spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani.



Spomenik Primožu Trubarju v Ljubljani


V številki 3–4 (2020) Zgodovinski časopisa je objavljenih sedem prispevkov.

Uvodoma je v angleščini objavljen prispevek Josipa Banića Skrivnost Meranije: Nove rešitve starih problemov (Sveto rimsko cesarstvo in Kraljevina Hrvaška – Dalmacija v času investiturnega boja). Gre za čas 11. in 12. stoletja.

Ana Jenko Kovačič je pod naslovom Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofije objavila predstavitev, tipološko opredelitev in analizo kodeksa (od 10. stoletja do leta 1540).

Robert Devetak je predstavil boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem.

Damir Globočnik je raziskal okoliščine postavitve spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani.

Sledi prispevek v angleščini, napisal ga je Srđan Mladenov Jovanović, Vojnohuskaški »prvi srbski dnevnik«. Politika v času prve balkanske vojne 1912–1913.

Meta Remec je pod naslovom Napredek, avtarkija, narod, raziskala italijansko energetsko politiko v Posočju od leta 1918 do 1943.

Klemen Kocjančič je osvetlil enote in ustanove Waffen-SS v Ljubljani med letoma 1943 in 1945.

Goli otok kot zibelka socialističnega samoupravljanja

V reviji Zgodovina za vse, izdaja jo Zgodovinsko društvo Celje, je v številki 1 (2020) objavljenih pet prispevkov.

Robert Devetak je pod naslovom »Hči glada in mati umobola« predstavil bolezen pelagro in njeno preprečevanje na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske.

Jiri Hutečka pod naslovom »Tukaj ni nič novega!« piše o komunikacijskih strategijah in dinamiki spolov v družinskem dopisovanju med prvo svetovno vojno.

Nina Hvalec pod naslovom »Prokleta hrvaška baba, se obnašaš, kako bi bila ciganske familije« piše o ločitvah v dvajsetih letih 20. stoletja v luči sodnih spisov celjskega okrožnega sodišča.

Aleš Marđetko je predstavil športno dogajanje v okupiranem Celju (1941–1945).

Božidar Jezernik je osvetlil Goli otok kot zibelko socialističnega samoupravljanja.


Goli otok. Foto Ivo Žajdela


Okoliščine postavitve spominske plošče misijonarju Ignaciju Knobleharju v Škocjanu

V številki 2 (2020) revije Zgodovina za vse je objavljenih šest prispevkov.

Meta Remec pod naslovom »Vojak naj bo!« piše o nastanku in razkroju podobe popolnega vojaka v času prve svetovne vojne.

Andrej Studen je pod naslovom O »ferdamanih babah in dedih« prikazal odraz vsakdanjika v zapisih okrajnega sodišča Konjice v prevratni dobi.

Damir Globočnik je raziskal okoliščine postavitve spominske plošče misijonarju Ignaciju Knobleharju v Škocjanu na Dolenjskem.

Stanislav Južnič je predstavil slovitega bohinjskega astronoma Mariana Kollerja.

Primož Frajle piše o ruski skupnosti v Hrastniku, o visokih ruskih častnikih ter njihovih družinah.

Jurij Perovšek je pod naslovom »Ne bom tožil upnikov po abecedi.« predstavil »finančno« pismo pisatelja Ivana Cankarja iz leta 1909.