Spomenik je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek.

Na ljubljanskih Žalah so avtorju slovenske himne Zdravljica, duhovniku in skladatelju Stanku Premrlu odkrili spomenik.

V torek, 10. marca, je bilo na ljubljanskih Žalah ob grobu duhovnika in skladatelja mons. Stanka Premrla odkritje in blagoslovitev spomenika ob 55. obletnici njegove smrti in 115. obletnici nastanka skladbe Zdravljica, ki je pred 30. leti postala slovenska himna.

Prešernova pesem je bila velik izziv za skladatelje

Stanko Premrl (1880–1965) se je rodil v Podnanosu. Postal je eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev. Zložil je 1.200 nabožnih in 800 posvetnih skladb.


Spomenik je blagoslovil nadškof Stanislav Zore.

Prešernova pesem je bila velik izziv za skladatelje. Stanko Premrl jo je uglasbil med študijem na dunajskem konservatoriju, leta 1905, med počitnicami, ki jih je petindvajsetletni duhovnik in študent glasbe na Dunaju preživljal v domačih krajih, v Lozicah. Nekaj mesecev kasneje, jeseni 1905, je v cesarski prestolnici skladbo dokončal za mešani in moški pevski zbor ter jo kmalu zatem objavil v glasbeni reviji Novi akordi.

Kot besedilo so ji bile dodane samo prva, druga in peta kitica Prešernove Zdravljice. Šele leta 1922 je bila v ponatisu skladbe dodana kitica Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ..., ki je zdaj besedilo državne himne.

Premrl je razumel preroško in brezčasno sporočilo Prešernovih stihov

Častni gost in slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, ki je dejal, da je v sporočilnosti besedila Franceta Prešerna naša himna »domoljubna, vendar ni samousrediščena; v zvenu je veličastna in ponosna, vendar ni bahava. Kliče k edinosti, sreči, spravi, kliče nas naj si vsi v roke sežemo.


Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor.

Tudi melodija himne je edinstvena. Stanku Premrlu je v trenutku navdiha na začetku 20. stoletja besedilu Zdravljice uspelo dati himničen značaj.

Stanko Premrl je razumel preroško in brezčasno sporočilo Prešernovih stihov, zato jih je požlahtnil z melodijo, ki so jo kmalu po prvi predstavitvi sprejeli medse in za svojo vsi Slovenke in Slovenci.

Preprosta, a mogočna Premrlova vizija glasbe je Prešernove besede ustoličila med himnične pesnitve, še preden je 28 Prešernovih besed sedme kitice Zdravljice tudi uradno postalo himna Republike Slovenije.«

Premrlova zborovska uglasbitev poglablja in utrjuje pesnikovo sporočilo

Slavnostni nagovor je imel prof. dr. Matjaž Barbo, ki je dejal, da čeprav gre za kitično obdelavo pesnikovega teksta, je uspel skladatelj oblikovati presenetljivo homogeno, dramaturško zaokroženo muzikalno formo, v kateri je uravnotežil edinstven glasbeni slog s prvinskim, mestoma skorajda ljudsko neposrednim izrazom.



Slavnostni nagovor je imel prof. dr. Matjaž Barbo.




S petjem je dogodek obogatil Duhovniški oktet Oremus.


Iz globoke duhovnosti in iz zdravega domoljubja

Spomenik je blagoslovil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je spomnil, da je petinpetdesetletnica smrti duhovnika in skladatelja mons. Stanka Premrla ter hkrati tudi sto petnajstletnica nastanka skladbe Zdravljica, ki jo je samostojna Republika Slovenija izbrala za svojo himno, lepa priložnost, da smo se zbrali ob grobu tega zvestega duhovnika, nadarjenega ustvarjalca in predanega domoljuba.

»Spominsko obeležje, ki stoji ob Premrlovem grobu, bo vse mimoidoče spominjalo, da se iz globoke duhovnosti in iz zdravega domoljubja rojevajo dela, ki presežejo čas, v katerem so nastala, ter postanejo navdih in preverjanje identitete še za prihodnje rodove. Prešernov genij je pripravil besede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu, pa tudi svobodi in bratstvu med vsemi narodi. Prepevali jo bomo še naprej – prepevali jo bomo kot Zdravljico, kadar pa bo zadonela kot himna, se bomo hvaležno spomnili njenega avtorja in poglobili svoj odnos do domovine.«

V zahvalo za Premrlovo delo

Spomenik je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek, ki ga je takole opisala: »Obeležje je bilo oblikovano z mislijo na mons. Stanka Premrla in njegovo življenjsko poslanstvo ter v zahvalo za njegovo delo. Osrednji del obeležja je kamnit steber, ki ponazarja stoičnost, zemeljskost, ki pa se ne zaključi, temveč se dviga proti nebu.

Notno črtovje, ki se ovija okoli stebra, nas opominja na njegov obsežni opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga.

V osrednji del notnega črtovja so umeščene note dela skladbe Zdravljice, naše himne, kot zahvala ponosnih in zavednih Slovencev. Oblikovna kompozicija deluje monumentalno, kot je primerno za priložnost postavitve obeležja in hkrati preprosto, saj jo sestavljajo enostavni oblikovni elementi.«

S petjem je dogodek obogatil Duhovniški oktet Oremus. Sodelovala sta tudi Garda Slovenske vojske in trobilni kvartet Policijskega orkestra.

Spomenik je postavilo podjetje Gnom, pod vodstvom restavratorja in oblikovalca kamna Jožeta Drešarja.

Govora sta v priponki.

Stanko Premrl, spomenik, Žale, govor Matjaž Barbo, Borut Pahor, 10. 3. 2020.doc

Spomenik Stanku Premrlu v Podnanosu.



Foto: Ivo Žajdela