Organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) sta osrednjim državnim oblastem Republike Slovenije posredovali spomenico o aktualnem stanju slovenske narodne skupnosti v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK).

V njej med drugim ugotavljajo, da je glavno odprto vprašanje slovenska zastopanost v izvoljenih telesih. Edini italijanski zakonski člen, ki na ravni volilne zakonodaje omogoča olajšano izvolitev slovenskega predstavnika, je deželni volilni zakon predvideva olajšano obliko izvolitve slovenskega predstavnika v Deželni svet FJK.

Od konca druge svetovne vojne do zdaj

»Slovenci v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini smo avtohtona narodna skupnost, ki je nastanjena na vzhodnem obmejnem pasu, kjer poteka državna meja med Italijo in Slovenijo,« se glasi prva točka. Nato je na kratko predstavljena zgodovina Slovencev v Italiji, njihova prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika in kulture, k čemur je prispevala tudi krajevna Cerkev. V nadaljevanju so podrobneje opisali pravice, ki izhajajo iz določil zaščitnega zakona iz leta 2001 in stanje v praksi.

Slovenski jezik v javni in uradni rabi

Še vedno so težave pri pravilnem zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih dokumentih (npr. na potnem listu). Za pravilno rabo slovenskega jezika v javni upravi bo skrbel Glavni urad za slovenski jezik, ki bo občinam pomagal pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino ter obratno.

Pravica rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih javne uprave se dosledno izvaja le v tistih občinah, ki so večinsko slovenske, in na goriški občini. Prav tako slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu nimajo še pravice, da spregovorijo v slovenščini, imajo pa jo v deželnem svetu FJK. Več težav je v občinah v videmski pokrajini, so navedli v dokumentu. Zavlačuje se tudi pri postavljanju dvojezičnih tabel.

Izobraževanje

Pohvalili so sodelovanje z ministrstvom RS za izobraževanje, dvojezično šolo v Špetru, odprto pa je vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Železni in Kanalski dolini, ki je odvisno od letnega prispevka Dežele FJK. »Dobro bi bilo, da bi se to uredilo v sklopu deželnega šolskega skrbništva«, so predlagali in dodali, da je o šoli precej določil tudi v 12. členu, ki predvideva posebna določila za videmsko pokrajino. Neurejeno je tudi področje glasbene vzgoje, saj bi morali biti ustanovljena posebna sekcija pri tržaškem konservatoriju G. Tartini s slovenskim učnim jezikom.

Kljub prizadevanjem še ni bila priznana edina slovenska sindikalna organizacija, in sicer za šolstvo, vendar SSO in SKGZ menita, da so na tem področju premiki v pravo smer.

Vračanje treh domov

Republika Italija bi morala slovenski narodni skupnosti v FJK vrniti tri domove Trgovski dom v Gorici (vrnjeno je bilo le pritličje), Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu (ta je zdaj že v lasti dežele FJK) in Narodni dom v Ul. Filzi v Trstu, ki je v lasti Tržaške univerze, slovenska skupnost pa ima le malo dvorano v pritličju.

Pravica do olajšanega zastopstva v poslanski zbornici in senatu

Uresničena še ni bila tudi določba, da ima slovenska narodna skupnost pravico do olajšanega zastopstva v poslanski zbornici in senatu. Od povojnih let do zdaj je veljalo, da je bil slovenski predstavnik izvoljen na listi ene izmed vsedržavnih strank. Zaradi spremenjenih družbenih in političnih razmer pa je izvolitev slovenskega predstavnika vedno bolj pod vprašajem. Senatorji stranke SVP (Južnotirolska ljudska stranka) so marca letos vložili predlog za ustavno spremembo statuta Dežele FJK, v katerem bi moralo biti zagotovljeno slovensko predstavništvo v Deželnem svetu FJK.

V spomenici so navedli še, da je finančno kritje zaščitnih zakonskih določil za triletje 2017-2019 določeno v višini 10.000.000 evrov letno.

Organizaciji SSO in SKGZ bosta spomenico posredovali tudi italijanskim državnim oblastem.