Med predavatelji je bil tudi predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: »Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne predavam po kosilu.« 

Predstavil nam je celotno problematiko spreminjanja biološke spolne identitete na oddelku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki pojav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. 

Ni pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno menjavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno zavarovanje v Avstriji.

No, popoldan pa smo poslušali teologinjo, ki je prihajala iz feministične tradicije teološke misli in nam je razpredala o tem, kako je opredelitev spola kulturni in ne naravni problem. Po reakciji publike bi dejal, da je ni nihče resno vzel, ker nas je pač plastični kirurg postavil na realna tla. 

Pa da ne pozabim, tudi kirurg je jasno povedal, da gre za pomembno razliko med osebami, ki nimajo biološko jasno definiranega spola, in osebami, ki to imajo, pa si ga želijo spremeniti. 

V prvem primeru gre torej za ljudi, ki želijo, da jim medicina pomaga jasno opredeliti njihov biološki spol, v drugem primeru pa gre za ljudi, ki zagovarjajo transgender teorijo, kar ima lahko za posledico poljubno spreminjanje spolne identitete.

Aktivisti LGTB zagovarjajo kulturno identiteto spola, to pomeni, da si posameznik spol določa in izbira sam, glede na njegovo subjektivno dojemanje samega sebe. S takšno in podobno teorijo želijo ti aktivisti vstopiti in že vstopajo v šolski sistem, kjer želijo otrokom, ki so v fazi svojega spolnega razvoja in iskanja svoje identitete, povedati, da spol nima nobene bistvene zveze z našimi biološkimi danostmi. 

Najmanj, kar otroci in najstniki pri tem dobijo, je zmeda in negotovost. Da ne govorimo o tem, da nihče od zunaj, nobena ideologija in noben svetovni nazor nima pravice posegati v temeljno pravico družine, ki je prva odgovorna za vzgojo svojih otrok. 

Tretja alineja 26. člena Splošne deklaracije človekovih pravic pravi: »Starši imajo prvo pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke.« Te pravice nima ne država ne civilne organizacije. 

Madžarska država je tako z zakonom določila, da do otrokove polnoletnosti v javni šoli nima nihče pravice predstavljati teorije spola. Velik del evropske politike, z Ursulo von der Leyen na čelu, se ob tem zgraža in žuga Orbanu. Nekateri poslanci tudi ne razumejo, da pri tem ne gre za nobeno kratenje pravic manjšini. 

Najprej je vprašanje, ali so aktivisti LGTB sploh še manjšina.

Gotovo so manjšina tisti, ki jih je biološka narava prikrajšala za jasno spolno identiteto. A ti so pogosto tiho. Teorija spola in aktivisti LGTB so postali vseprisotni in vsiljujejo svoj partikularni svetovni nazor prek političnih, zakonskih in kulturnih institucij večini. 

Iz problema, ki je popolnoma ideološke narave, so uspeli ustvariti tako radikalno novo ideologijo, da se ob njej delijo duhovi v Ameriki in Evropi. Uspelo jim je zanetiti nov kulturni boj in izpostaviti eno od točk politične korektnosti, zoper katero se ne sme kritično spregovoriti.

Tako kot je Janez Pavel II. po stotih letih komunistične ideologije ugotovil, da je osnovna zmota socializma antropološke narave, lahko enako trdimo za teorijo spola in za vse, ki so iz dejansko prizadete manjšine ljudi skovali novo ideologijo spolne poljubnosti.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (29/2021).