Foto: Tatjana Splichal

Potem ko so slovenski škofje zaradi hitrega širjenja koronavirusa po svetu in v Sloveniji sprejeli odstre ukrepe in do preklica odpovedali svete maše, se nekateri sprašujejo, zakaj in ali je to sploh potrebno.

Zore: Varujemo življenja naših ljudi

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore odgovarja, da so ukrepi potrebni »najprej zaradi tega, ker z vsakim ukrepom, ki prepreči nadaljnje okužbe, varujemo življenja naših ljudi.« Hkrati dodaja, da tudi če kdo morda misli, da je pred boleznijo varen, »naj bo obziren do tistih, ki pred boleznijo niso varni.« Pri sprejemanju ukrepov so škofje imeli v mislih tudi zdravstveno osebje in kapacitete, ki so omejene, zdravniki pa so tudi vedno bolj utrujeni, je opozoril Zore.

Nadškof Zore vernike spodbuja k spoštovanju ukrepov, ki jih uvajata tako država kot Cerkev. Hkrati vernike vabi, »naj pomnožijo svoje molitve, svoje prošnje k Bogu, zatekanje k priprošnjikom v sili in prošnji k Mariji, ki je zdravje bolnikov, da bi se ta preizkušnja čimprej končala.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Foto: Tatjana Splichal

Štumpf: Ne izzivajmo čudeža

»Kdor bi izzival Boga z neupoštevanjem navodil, ki jih dajemo tudi škofje, hudo krši peto Božjo zapoved, ki pravi: Ne ubijaj. Nihče ne more in ne sme izzivati Boga, da od Njega izsiljuje čudež tam, kjer smo najprej mi sami odgovorni, ne samo zase, temveč tudi za zdravje in življenje drugih ljudi. Bog daje svoj blagoslov in pomoč tam, kjer najprej mi sami ravnamo razumno,« pa je na facebooku zapisal murskosoboški škof Peter Štumpf.

»Koronavirus je produkt zla«

Štumpf razmišlja, da če bomo zdaj, ko smo se znašli v izolaciji, samo mirno gledali televizijo in preštevali obolele, drug drugemu hodili po glavi, se prepirali in kleli, je koronavirus dosegel svoj drugi namen. To je: vsesplošna duševna razrvanost in duhovno razsulo. »Malodušje nas bo povsem zadušilo. Koronavirus ni zgolj bolezenski stvor za uničenje ljudi, temveč je produkt zla za uničevanje duhovne narave človeštva.«

Kot pravi, se je nehote ves svet naenkrat znašel v postni pokori. Vsi smo na kolenih, a iz te situacije lahno naredimo novo priložnost, spodbuja Štumpf. »To je čas za novo človečnost in novo solidarnost. Moramo se povezati. Vsekakor za naše zdravje in preživetje, pa tudi za našo novo dušo.«

Murskosoboški škof Peter Štumpf. Foto: Karlo Smodiš

Ob tem spodbuja, da se povežemo z družinami po vsem svetu, ki vsak dan ob 20. uri molijo častitljivi del rožnega venca in rožni venec božjega usmiljenja. »Ena ura večerne skupne molitve po družinah je kot krvni sistem, ki po žilah do kapilar dovaja življenje. Ena ura družinske molitve dovaja duhovno zdravje do vseh obolelih, ki v njih razstruplja nesnago bolezni zla, ki ga je v njih zagnojil virus. Ena ura družinske molitve razstruplja naše infektirane medsebojne odnose ter vnaša v družine duhovno in posledično telesno zdravje ...« Štumpf še dodaja, da je molitev po družinah več kot boj s koronavirusom, je »božje zdravljenje obolelih in tistih, ki mislimo, da še nismo oboleli.« Molitev nas vse ozdravlja, zaključuje škof Štumpf.

Turnšek: Kristjani moramo in smo dožni sodelovati v boju

K boju zoper epidemijo z močno molitvijo spodbuja tudi upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek. »Pomnožena molitev v času novih ali neozdravljivih bolezni je bila v zgodovini Cerkve stalnica. Ni dvoma, da je tudi naš čas takšen,« je zapisal na facebooku.

Kristjani v boju zoper širjenje novega koronavirusa moramo in smo dolžni sodelovati, je spodbudil. Svojo molitev pa usmerimo »zlasti za že obolele, za zaustavitev širjenja, za modrost odgovornih civilnih in zdravstvenih oblasti, ki sprejemajo skupne ukrepe, ter morda še najbolj znanstvenike, ki iščejo pravi odgovor za premagovanje nove bolezni.«

Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek. Foto: Tatjana Splichal

Izzivalen čas

Turnšek je še zapisal, da je ta čas močno izzivalen, na dan prinaša vso našo ranljivost, velike zdravstvene in organizacijske težave, ki segajo tudi na gospodarsko in vsa druga področja življenja. Ob tem pa »odkrivamo tudi pozitivno vrednost spleta in elektronskih mrež, ki omogočajo človeško bližino in hitro obveščenost,« se zaveda nadškof Turnšek.

»Če bomo globlje dojeli pomen odgovornega vodenja v civilni, zdravstveni in cerkveni sferi; če bomo bolj živo razvijali medsebojno pozornost v potrebah, ki nastajajo; če bomo poglobili tudi molitveno povezanost in se k vsemu temu spodbujali ... - ni mogoče, da ne bi izšli iz te situacije močnejši,« je še zapisal Turnšek.