Sveti oče je zbrane vernike povabil, naj »izkoristijo postni čas za boj proti lastnemu napuhu«. Ker je še vedno »nekoliko prehlajen«, kot je pojasnil udeležencem splošne avdience, je besedilo katehezo znova prepustil v branje enemu svojih sodelavcev.

S pomladjo se splošne avdience znova selijo na Trg sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Glede na prijetno pomladno vreme v Rimu je bila splošna avdienca danes prvič letos spet na Trgu sv. Petra, potem ko je bila zaradi mrzlih zimskih juter kot vsako leto za nekaj mesecev prestavljena v vatikansko dvorano Pavla VI. Papež se je pred začetkom avdience s papamobilom zapeljal med navdušeno množico.

Trg sv. Petra je bil napolnjen približno do polovice, saj je to eno redkih obdobij v letu, ko ulice Rima niso preplavljene z romarji in turisti.

Trg je bil napolnjen približno do polovice, saj je to eno redkih obdobij v letu, ko ulice Rima niso preplavljene z romarji in turisti.

Grešno nagnjenje napuha

Današnja kateheza je bila posvečena grešnemu nagnjenju napuha. Po papeževih besedah se ta pri človeku kaže v »samopoveličevanju, domišljavosti in nečimrnosti«, sodi pa med tiste lastnosti »v človeškem srcu«, pred katerimi je svaril sam Jezus.

Če je nečimrnost bolezen človeškega jaza, je to še vedno otroška bolezen, če jo primerjamo z opustošenjem, ki ga je sposoben povzročiti napuh.

Napuh je zelo podoben nečimrnosti, o kateri je papež govoril pred tednom dni: »Če pa je nečimrnost bolezen človeškega jaza,« je pojasnil, »je to še vedno otroška bolezen, če jo primerjamo z opustošenjem, ki ga je sposoben povzročiti napuh.«

Papež se je na Trg sv. Petra pripeljal v papamobilu. FOTO: Vatican Media

Oddaljenost od Boga

»Od vseh grešnih nagnjenj je napuh 'veliki kralj',« je pojasnil papež. In tudi ni naključje, je nadaljeval, da ga Dante v Božanski komediji uvršča na prvo stopnjo vic: »Tisti, ki se prepustijo temu nagnjenju, so daleč od Boga, in za odpravo te 'nadloge' je potrebno veliko časa in truda, bolj kot katero koli drugo bitko, v katero smo kristjani poklicani.«

Napuh v vsakdanjem življenju pogosto uničuje medčloveške odnose.

V tem zlu se namreč po papeževih besedah skriva skrajni greh, nesmiselna trditev, da smo enaki Bogu. Greh Adama in Eve, o katerem pripoveduje Prva Mojzesova knjiga, je v resnici greh napuha, saj jima skušnjavec reče: »V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog« (1 Mz 3,5).

Pisci o duhovnosti, tako papež, so še posebej pozorni pri opisovanju posledic napuha v vsakdanjem življenju in pogosto prikazujejo, kako uničuje medčloveške odnose.

Udeleženci splošnih avdienc papežu pogosto prinesejo darila. FOTO: Vatican Media

Nemogoče popravljati

Papež je pripomnil, da je prevzetne ljudi lahko prepoznati: »Zavedaš se, da imaš opravka s prevzetno osebo, ko se na drobno konstruktivno kritiko ali povsem neškodljivo pripombo odzove pretirano, kot bi nekdo užalil 'njegovo veličanstvo'.« S človekom, ki trpi za napuhom, se ne da storiti veliko, meni Frančišek: »Z njimi se je nemogoče pogovarjati, še manj pa jih popravljati,« je pojasnil, »saj se na koncu ne povsem zavedajo samih sebe«. »Z njimi moramo biti potrpežljivi,« svetuje papež, »saj se bo njihova zgradba nekega dne zrušila.«

Jezus se v evangelijih pogosto ukvarja s prevzetnimi ljudmi, je spomnil sveti oče: to grešno nagnjenje namreč razkriva »tudi pri ljudeh, ki ga zelo dobro skrivajo«.

Papež pozdravlja zbrane romarje. FOTO: Vatican Media

Zdravilo zoper napuh

»Zveličanje pride prek ponižnosti,« je pojasnil Frančišek in to lastnost označil za »pravo zdravilo zoper vsako dejanje napuha«. Ob tej priložnosti je zbrane vernike spomnil, da Bog nasprotuje prevzetnim, ponižnim pa daje milost. Zato je ob koncu avdience vse kristjane pozval, naj se v letošnjem postnem času pogumno borijo proti lastnemu napuhu.

Uničenje v Gazi. FOTO: Vatican Media

Znova poziv k molitvi za ljudi, »ki trpijo zaradi vojnih grozot«

Ob koncu avdience je papež Frančišek kristjane spodbudil k molitvi za vse ljudi, ki trpijo zaradi vojnih grozot: »Bratje in sestre, znova vas vabim k molitvi za ljudi, ki trpijo zaradi vojnih grozot v Ukrajini in Sveti deželi, pa tudi drugod po svetu.«

Ko je pozdravljal italijansko govoreče romarje, je ponovil svoj stalni poziv k miru: »Molimo za mir! Prosimo Gospoda za dar miru.«