»Suženjstvo človeka spremeni v objekt in njegovo vrednost skrči na to, ali je nekomu ali nečemu koristen,« je dejal papež. »Toda Jezus, učlovečeni Bog, je povzdignil dostojanstvo vsakega človeka in razkril lažnost suženjstva … Kot kristjani smo zato poklicani, da se odločno borimo proti sleherni obliki suženjstva.«

Papež Frančišek med današnjo avdienco. FOTO: Vatican Media

Sveti oče je zbranim vernikom dal vedeti, da ima ob tem v mislih predvsem Afriko. Kot je dejal, je tam nekdanji »politični kolonializem« zdaj nadomestil »enako zasužnjujoč gospodarski kolonializem«: s tem je navedel lastne besede iz govora v Kinšasi, prestolnici Konga, v letošnjem januarju.

Dušenje Afrike se mora končati: Afrika ni rudnik, ki bi ga lahko izkoriščali, in ni zemlja, ki bi jo lahko plenili!

»To je drama, pred katero si gospodarsko razvitejši svet pogosto zatiska oči, ušesa in usta …,« je prepričan papež: »Dušenje Afrike se mora končati: Afrika ni rudnik, ki bi ga lahko izkoriščali, in ni zemlja, ki bi jo lahko plenili!«

Sv. Daniel Comboni je želel »Afriko rešiti z Afriko«

V današnji katehezi se je Frančišek sicer osredinil na sv. Daniela Combonija, italijanskega škofa in misijonarja iz 19. stoletja, ki je ustanovil skupnost misijonarjev v Afriki. Papež (ki se je pred desetletji pridružil jezuitskemu redu, ker je želel kot misijonar oditi na Japonsko) je Combonija opisal kot »apostola in gorečega oznanjevalca evangelija«. Njegov pionirski pristop je bil, da je želel »Afriko rešiti z Afriko«.

Sv. Daniel Comboni je želel, da bi vsi kristjani postali protagonisti evangelizacijskega delovanja.

»To je bil močan nagon, v katerem ni bilo nič kolonialnega - močan nagon, ki je pomagal prenoviti misijonarsko zavzetost: ljudje, ki jih je bilo treba evangelizirati, niso bili le objekti, temveč subjekti misijona. Sv. Daniel Comboni je želel, da bi vsi kristjani postali protagonisti evangelizacijskega delovanja. V tem smislu je razmišljal in deloval celostno, vključeval krajevno duhovščino in spodbujal laično službo katehistov. Katehisti so zaklad Cerkve: oni so tisti, ki vodijo evangelizacijo. Na ta način je pojmoval tudi človeški razvoj, spodbujal umetnost in poklice ter podpiral vlogo družine in žensk pri preoblikovanju kulture in družbe.«

Pozdrav vernikov na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Ne pozabite na uboge!

Danes je še vedno pomembno, da spodbujamo vero in človeški razvoj »v okviru misijonarstva«, je nadaljeval papež. Gre za to, da moramo »iz kulture narodov črpati pot za evangelizacijo«". Ob tem je pohvalil Combonija, ki je kot glavno spodbudo za širjenje evangelija vedno navajal dobrodelnost. »Ni ga gnal njegov pogum, niso ga spodbujali zgolj pomembne vrednote, kot so svoboda, pravičnost in mir; njegova gorečnost se je rojevala iz veselja do evangelija, izhajala je iz ljubezni do Kristusa in vodila v ljubezen do Kristusa.«

Vsem vam pravim: ne pozabite na uboge, saj bodo oni tisti, ki vam bodo odprli vrata v nebesa!

Poleg tega se je sveti misijonar uprl skušnjavi, »da bi se pojavil kot solist«. In sanjal je o Cerkvi, »ki se povezuje s križanimi v zgodovini, da bi skupaj z njimi doživela vstajenje«, je dejal papež Frančišek. »Zdi se, da njegovo pričevanje ponavlja vsem nam, možem in ženam v Cerkvi: ne pozabite na uboge, ljubite jih, saj je v njih križani Jezus, ki čaka na vstajenje.«

Papež je to še enkrat ponovil - morda tudi v spomin na to, da mu je pred dobrimi desetimi leti, kmalu po izvolitvi na papeški položaj, v Sikstinski kapeli brazilski kardinal Hummes, ki je sedel poleg njega, zašepetal, naj ne pozabi na uboge. »Ne pozabimo na uboge! Davi sem imel srečanje z brazilskimi zakonodajalci, ki delajo za revne in jih skušajo spodbujati s pomočjo in socialno pravičnostjo. Vsem vam pravim: ne pozabite na uboge, saj bodo oni tisti, ki vam bodo odprli vrata v nebesa!«

Nekaj otrok se je smelo zapeljati s papamobilom ... FOTO: Vatican Media

Papež pozval k prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu

Ob koncu splošne avdience je Frančišek molil za mir na južnem Kavkazu ter znova spomnil na svojo navezanost in molitev za Ukrajino. V Gorskem Karabahu so se namreč že tako kritične humanitarne razmere še poslabšale zaradi novih oboroženih spopadov. Papež je vse vpletene strani in mednarodno skupnost znova pozval, naj »odložijo orožje in si po najboljših močeh prizadevajo najti mirne rešitve v korist ljudi in ob spoštovanju človekovega dostojanstva«.

Papež ob svoji karikaturi. FOTO: Vatican Media