Sprte strani v bližnjevzhodnem sporu je pozval, naj se izognejo humanitarni katastrofi: »Morebitna širitev spora je zaskrbljujoča. Toliko vojnih front je že izbruhnilo. Naj orožje utihne, naj se sliši klic ubogih po miru, ljudi, otrok, bratov in sester!« V nadaljevanju je po navedbah spletnega portala Vatican News poudaril: »Vojna ne reši nobenega problema, seje le smrt in uničenje, povečuje sovraštvo in množi maščevanje. Vojna izbriše prihodnost!«

Papež je zbrane vernike pozval, naj se »v tem spopadu za mir postavijo na določeno stran, vendar ne z besedami, temveč z molitvijo, s popolno predanostjo«. Da bi okrepil molitev za mir, je papež 27. oktober razglasil za svetovni dan posta in molitve za mir. »Vabim vse brate in sestre različnih krščanskih veroizpovedi, pripadnike drugih religij in vse, ki jim je mar za mir na svetu, da se po svoji presoji pridružijo in sodelujejo pri molitvi za mir,« je dejal Frančišek.

Kot je napovedal, bo v baziliki sv. Petra v Vatikanu 27. oktobra ob 18. uri množična molitev za mir, pri tej molitvi pa naj bi sodelovale tudi katoliške škofije po vsem svetu.

Papež je znova odločno pozval, da je nujno treba preprečiti humanitarno katastrofo v Gazi, obenem pa spomnil, da ne smemo pozabiti na molitev za trpinčeno Ukrajino.

Dan po uničujočem napadu na anglikansko bolnišnico v Gazi, ki je zahteval več kot 500 življenj, je papež tudi znova odločno pozval, da je nujno treba preprečiti humanitarno katastrofo v Gazi. Obenem je spomnil, da »ne smemo pozabiti na molitev za trpinčeno Ukrajino«: »Zdaj se o tem ne govori več toliko, toda drama se nadaljuje.«

Današnja splošna avdienca na Trgu sv. Petra je bila zaradi nedavnih terorističnih napadov v Evropi deležna poostrenih varnostnih ukrepov. Italijanska policija, pristojna za vstopni nadzor udeležencev, je natančneje kot običajno pregledovala prtljago romarjev, zaradi česar so bile ob vhodih na Trg sv. Petra dolge vrste čakajočih.

Sledimo zgledu svetega papeža [Janeza Pavla II.] in nadaljujmo delo nove evangelizacije, ki jo je začel.

Globoke spremembe zahvaljujoč Janezu Pavlu II.

Frančišek je v pozdravu poljsko govorečim romarjem spomnil tudi na 45. obletnico izvolitve Karola Wojtyle na Petrov sedež, ki smo jo obhajali v ponedeljek. Med pontifikatom Janeza Pavla II. je po njegovih besedah odmeval poziv, naj »z veliko močjo na široko odpremo vrata Kristusu«. To je privedlo do osebnih spreobrnjenj in družbenih sprememb v številnih državah, ki so bile prej zaprte za Kristusa, je dejal njegov naslednik Frančišek in dodal: »Sledimo zgledu tega svetega papeža in nadaljujmo delo nove evangelizacije, ki jo je začel.«

Kateheza: sv. Karel de Foucauld »je Jezusu pustil tiho delovati«

Papež je sicer med današnjo avdienco nadaljeval katehezo o apostolski gorečnosti: tokrat je premišljeval o veselem pričevanju sv. Karla de Foucaulda v Sahari. Sv. Karel, rojen leta 1858 v Strasbourgu, je bil sprva vojak v francoski vojski, nato pa je postal puščavnik in katoliški duhovnik med Tuaregi v Alžiriji, kjer so ga leta 1916 umorili. Po papeževih besedah so »Jezus in njegovi najrevnejši bratje in sestre postali strast njegovega življenja«.

Prvi korak pri evangelizaciji je imeti Jezusa v središču svojega srca.

Po spreobrnjenju je sv. Karel pisal nevernemu prijatelju, da je »izgubil svoje srce za Jezusa iz Nazareta«, kar kaže na to, je poudaril sveti oče, da je prvi korak pri evangelizaciji »imeti Jezusa v središču svojega srca«. Če se to ne zgodi, težko pričujemo s svojim življenjem, saj tvegamo, »da bomo govorili o sebi, o svoji skupini, morali ali, še huje, o vrsti pravil, ne pa o Jezusu, Njegovi ljubezni, Njegovem usmiljenju«.

Oznanjanje evangelija v tišini in apostolat krotkosti

Papež je opozoril, da je sv. Karel de Foucauld prešel od »naklonjenosti do Jezusa k posnemanju Jezusa« in se je celo počutil kot Gospodov mlajši brat. Šel je tako daleč, da se je preselil v najbolj oddaljene kraje - v puščavo Sahara, kjer je živel med Tuaregi, da bi »v tišini oznanjal evangelij«. Svetnik je do 12 ur na dan preživel v molitvi pred tabernakljem in zaupal Jezusu, da bo opravil delo evangelizacije.

Sv. Karel je posredoval lepoto evangelija z »apostolatom krotkosti« in s svojo željo, da bi bil »brat čisto vsem«.

Po papeževih besedah je sv. Karel s poudarjanjem evangelizacijskega poslanstva laikov napovedal drugi vatikanski koncil. Zapisal je namreč, da je »vsak kristjan apostol« in da morajo imeti duhovniki ob sebi laike, ki lahko »evangelizirajo z bližino ljubezni«. Papež je kristjane povabil, naj sprejmejo ta klic k evangelizaciji »tako da pokleknejo in sprejmejo delovanje Duha«. Sv. Karel, je dodal Frančišek, je posredoval lepoto evangelija z »apostolatom krotkosti« in s svojo željo, da bi bil »brat čisto vsem«. »Te vezi so postopoma ustvarile bratstvo, vključenost, spoštovanje kulture drugega,« je dejal papež: »Dobrota je preprosta in od nas zahteva, da smo preprosti ljudje, ki se ne bojimo ponuditi nasmeha.«

Na koncu je papež Frančišek vse povabil, naj živimo »s krščanskim veseljem, krščansko krotkostjo, krščansko nežnostjo, krščanskim sočutjem in krščansko bližino«. »Brat Karel je z nasmehom, s svojo preprostostjo pričeval za evangelij. Nikoli ne posegajmo po prozelitizmu, nikoli: le pričevanje. Evangelizacija se nikoli ne izvaja s prozelitizmom, temveč s pričevanjem, s privlačenjem.«