Ob koncu današnje avdience je sveti oče vernike znova povabil k molitvi za Gospodov mir za »ljubljeno ukrajinsko ljudstvo, ki že šest mesecev trpi vojne grozote«. Spomnil je na nevarne razmere glede jedrske elektrarne v Zaporožju in prosil, naj pristojni sprejmejo konkretne ukrepe, da bi preprečili nevarnosti globalne katastrofe.

Papež je spomnil tudi na vse vojne ujetnike in jim zagotovil svojo bližino, še posebej tistim, ki so v negotovem stanju, ter prosil, naj si oblasti prizadevajo za njihovo izpustitev.

Norost vojne

Papež Frančišek je posebej spomnil na številne otroke, ki so umrli, pa tudi na številne ranjence in begunce, ter poudaril, koliko je zdaj sirot, tako ukrajinskih kot ruskih. Pojasnil je, da »sirote nimajo narodnosti, izgubile so očeta ali mater, pa naj gre za Ruse ali Ukrajince«.

Sveti oče je v nadaljevanju poudaril, koliko nedolžnih trpi toliko krutosti in plačuje za norost vojne, »norost, norost na vseh straneh - kajti vojna je norost«. Spomnil je tudi na mlado ženo, ki je bila v bližini Moskve ubita v bombnem napadu z avtomobilom: »Norost vojne … mislim na ubogo žensko, ki jo je razstrelila bomba pod sedežem avtomobila v Moskvi. Vojno plačujejo nedolžni, nedolžni.«

Papež je tudi obsodil tiste, ki se okoriščajo s trgovino z orožjem, kot storilce, ki ubijajo človeštvo.

Begunci iz Ukrajine. FOTO: Vatican Media

Spomin na pozabljene vojne: »Potrebujemo mir«

Na koncu je papež Frančišek pozval, naj se spomnimo na trpljenje v drugih državah, kjer vojna povzroča opustošenje, med drugim v Siriji, že več kot deset let, v Jemnu, kjer zaradi lakote umira veliko otrok, in v Mjanmaru, kjer so pripadniki Rohinj zaradi krivic prisiljeni zapustiti svojo deželo.

Poudaril je še, da se danes na poseben način spominjamo Ukrajine in Rusije, držav, ki ju je posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu, in prosil: »Naj kot Mati vidi ti dve državi - Ukrajino in Rusijo - in naj nam prinese mir. Potrebujemo mir.«

Spopadi v Ukrajini se nadaljujejo. FOTO: Vatican Media

Kateheza: v starosti se tke modrost

V rednem delu avdience je papež danes sklenil vrsto katehez o pomenu starosti in razmišljal o tem, kako nam Devica Marija v smrti razkriva Božjo obljubo novega življenja, ko je spregovoril o Marijinem vnebovzetju. V nagovoru je izhajal iz Pisma Rimljanom (Rim 8,22-24), v katerem sveti Pavel bolečino poroda primerja z »odkupom naših teles«.

Marijino vnebovzetje osvetljuje tudi naš cilj.

Po papeževih besedah Marijino vnebovzetje osvetljuje tudi naš cilj, čeprav je v latinskem in vzhodnem izročilu to prikazano nekoliko drugače. »Na Zahodu o Mariji premišljujemo kot o Materi, ki je bila dvignjena v nebo, obdana z veličastno svetlobo,« je pojasnil sveti oče. »Na Vzhodu jo upodabljajo ležečo, mirujočo, obkroženo z apostoli v molitvi, medtem ko jo vstali Gospod drži v rokah kot otroka.«

Verniki med današnjo avdienco v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Smrt, »drugo rojstvo«

Papež je Marijin odhod v nebesa povezal s skrivnostjo Kristusovega vstajenja: »V božanskem dejanju združitve Marije z Vstalim Kristusom se običajna telesna pokvarjenost človeške smrti ne zgolj preseže, ampak je predvideno, da bomo tudi telesno prevzeli Božje življenje.«

Smrt, je dejal papež, je nekoliko podobna »drugemu rojstvu«, kajti ko izstopimo iz materinega telesa, smo ista oseba, kot smo bili prej, tako kot se v smrti rodimo v nebesa, a kljub temu ostanemo to, kar smo bili. »To je podobno tistemu, kar se je zgodilo Jezusu,« je poudaril papež. »Vstali je še vedno Jezus: ne izgubi svoje človeškosti, svoje izkušnje ali celo svoje telesnosti, saj brez tega ne bi bil več on.«

Ta resnica, je dodal sveti oče, se razkrije, ko se Vstali Jezus po veliki noči prikaže svojim učencem in jim pokaže svoje rane ter ostane v odnosu z njimi.

V starosti se še bolj izostri pomen številnih 'podrobnosti', iz katerih je sestavljeno življenje - božanje, nasmeh, gesta, cenjen trud, nepričakovano presenečenje, gostoljubno veselje, zvesta vez.

Jezusove slovesne podobe nebes

Papež je v katehezi poudaril, da je Jezus pogosto opisoval nebesa kot poročno slavje ali praznovanje s prijatelji. Te podobe nam pomagajo, tako Frančišek, da z upanjem pričakujemo naslednje življenje in »Božjo ustvarjalno ljubezen«:

»V starosti se še bolj izostri pomen številnih 'podrobnosti', iz katerih je sestavljeno življenje - božanje, nasmeh, gesta, cenjen trud, nepričakovano presenečenje, gostoljubno veselje, zvesta vez.«

Naše celotno življenje se zdi kot seme, ki ga bo treba zakopati, da se bosta lahko rodila njegov cvet in sad, in rodilo se bo skupaj z vsem drugim na svetu.

Bolečine in obljuba našega vstalega telesa

Starost, je dejal papež, je kraj, kjer se tke modrost, ki nato razsvetljuje življenje mlajših generacij in celotne skupnosti: »Naše celotno življenje se zdi kot seme, ki ga bo treba zakopati, da se bosta lahko rodila njegov cvet in sad, in rodilo se bo skupaj z vsem drugim na svetu.«

Vendar pa, je opozoril papež, smrt in vnovično rojstvo v nebesih »nista brez porodnih bolečin, nista brez bolečine«. Kljub temu bo, je sklenil, »življenje vstalega telesa stokrat in tisočkrat bolj živo, kot smo ga okusili na tej zemlji«.