»Medtem ko je bila prva glavna krepost – preudarnost – povezana predvsem s človekovim razumom, pravičnost pa z voljo, to tretjo krepost, pogum, sholastični avtorji pogosto povezujejo s tem, kar so nekdaj imenovali nebrzdano hrepenenje,« je poudaril sveti oče: »Antično mišljenje si ni moglo predstavljati osebe brez strasti: to bi bil kamen. Toda strasti niso nujno tisto, kar je ostalo po grehu. Treba jih je 'vzgajati' in nadzorovati, jih očistiti z vodo krsta ali ognjem Svetega Duha. Kristjan brez poguma, ki svoje moči ne uporablja za dobro, ki nikomur ne povzroča nelagodja, je nekoristen kristjan.«

Med udeleženci avdience tudi najmlajši ... FOTO: Vatican Media

Tudi Jezus je bil strasten

Navsezadnje je bil tudi Jezus strasten, je pojasnil Frančišek in ob tem omenil na evangeljska poročila o Gospodovem žalovanju ob Lazarjevi smrti (Lk 12,49) ali očiščevanju templja (Mt 21,12-13). »Najbolj bojevita« od vseh kreposti je »predvsem zmaga nad samim seboj«, tako sveti oče. V nas samih nam pomaga premagovati sile, ki nas hromijo, kot sta strah in krivda, in se zoperstaviti zunanjim silam, ki delujejo na nas.

Gospod je z nami, če mu zaupamo in si iskreno prizadevamo za to, kar je dobro.

»Večina strahov, ki se porajajo v nas, je nestvarnih in se nikoli ne bodo zares udejanjili. Veliko bolje je, da kličemo Svetega Duha in se z vsem soočamo s potrpežljivostjo: z eno težavo naenkrat, po svojih najboljših močeh, vendar ne sami! Gospod je z nami, če mu zaupamo in si iskreno prizadevamo za to, kar je dobro. Potem lahko računamo na Božjo previdnost, ki nas varuje in oborožuje v vsakih okoliščinah,« je svetoval papež.

Pozdrav skupini ukrajinskih vernikov. FOTO: Vatican Media

Zoperstavimo se zlu v svetu

Posebej v dobi, kot je sedanja, za katero je značilna udobna brezbrižnost, je krepost, kot je pogum, še posebej potrebna, je nadaljeval Frančišek. Ta ne le resno jemlje zlo v svetu, ampak se mu tudi odločno zoperstavlja.

Potrebujemo nekoga, da nas vrže iz mehkega gnezda, ki smo si ga naredili sami, in nas sili, da še naprej rečemo 'ne' zlu in vsemu, kar nas dela ravnodušne.

»Nekateri ljudje ravnajo, kot da zlo ne obstaja, kot da je vse v redu, kot da človeška volja včasih ni slepa, kot da v zgodovini ni temnih, smrtonosnih sil. Pa vendar je treba le prelistati zgodovinsko knjigo – žal pogosto zadoščajo že vsakdanje novice –, da izvemo o številnih sramotnih dejanjih, katerih žrtve in protagonisti smo mi: vojne, nasilje, suženjstvo, zatiranje revnih. To so rane, ki se nikoli niso zacelile in še vedno krvavijo. Zaradi kreposti poguma se na vse to odzovemo in temu rečemo 'ne'.«

»Potrebujemo nekoga, da nas vrže iz mehkega gnezda, ki smo si ga naredili sami, in nas sili, da še naprej rečemo 'ne' zlu in vsemu, kar nas dela ravnodušne. 'Ne' zlu in ravnodušnosti; 'da' poti, ki nas vodi naprej – in zanjo se je treba boriti,« je bila papeževa sklepna spodbuda, ponujena v premišljevanja.

Danes je bilo v Rimu precej vetrovno. FOTO: Vatican Media

Molimo za žrtve poplav

Ob koncu avdience je papež izrazil svojo bližino ljudem, ki so jih prizadele poplave v Kazahstanu: vse vernike po svetu je povabil k molitvi za žrtve te naravne katastrofe, zaradi katere je bilo doslej treba v Kazahstanu in Rusiji evakuirati več kot 100.000 ljudi.

Kot vsak teden je sveti oče tudi tokrat spomnil na vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. »Naj nam Gospod podeli mir,« je dejal papež: »Vedno skupaj molimo za mir!«