Namen telefonske linije je z molitvijo prositi blagoslov za vsakogar, ki pokliče, in sicer z zaupanjem, da Bog sliši in odgovarja na vsako iskreno molitev, še posebej zaradi Jezusove obljube: »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18,19-20). Tako poslanstvo SOS molitve opisuje posvečena sestra Helena Reberc iz Skupnosti Emanuel.

Vsak dan med 20. in 22. uro nekdo moli ob telefonu za vse, ki pokličejo na telefonsko številko 031 233 133 ali 031 533 133.

Molivci molijo, ne svetujejo

Ko klicatelj pokliče, najprej izrazi svojo stisko ali prošnjo. »Molivec posluša, pri čemer ima navodilo, da ne svetuje, ampak pove, da je tam zato, da moli, da prosi za Božje posredovanje, oporo in bližino v tej situaciji,« je razložila Reberčeva: »Preprosto moli za namen, ki mu je bil zaupan, nato s kličočim lahko tudi skupaj molita.«

Kdo je lahko molivec?

Molitev nima predpisanega obrazca, lahko je spontano zahvaljevanje, prošnja, izročitev ali pa molitev po obrazcih, kot sta Zdrava Marija, Oče naš ali druge daljše in krajše molitve. »Molivci morajo zaupati v moč molitve in verjeti, da je Bog tisti, ki edini lahko zares naredi spremembo v srcih in življenjih ljudi.«

V zadnjih letih imajo v povprečju od 8 do 14 klicev na večer. V desetletju so tako sprejeli več kot 20 tisoč klicev.

Različne prošnje 

Klici, ki jih prejemajo, so zelo različne narave; od prošenj, da bi nekdo uspešno opravil izpit ali našel novo službo, do želje po razrešitvi težkih družinskih situacij, osvoboditve od raznih odvisnosti in iskanja izhoda iz depresije. »Če presodimo, da nekdo očitno potrebuje ali išče konkretno človeško pomoč, ga usmerimo na druge linije, ki so temu namenjene. A velika večina kličočih že ve, da je tisto, kar nudimo, 'samo' molitev in da so za druge oblike pogovora v Sloveniji na razpolago druge telefonske linije.«

Posamezen prostovoljec dežura do štirikrat mesečno

V teh desetih letih se je v SOS molitvi zvrstilo približno 100 prostovoljcev, ki dežurajo od enkrat do največ štirikrat mesečno. »Do koronavirusa smo molili vedno pred Najsvetejšim v kapeli, potem smo se bili prisiljeni prilagoditi in smo začeli moliti vsak na svojem domu. Pomembno je, da ima molivec mirno okolje, da se lahko zbrano postavi v Božjo navzočnost in v zaupanju v Božjo dobroto trka na Božje srce,« je ob desetletnici pobude povedala s. Helena Reberc.